NAMERAVANO UNIČENJE BRJANSKEGA MOSTU V PODBOČJU JE PODOBA SLOVENSKE NACIONALNE IN LOKALNE KOLEKTIVNE NOROSTI, BREZBRIŽNOSTI IN PROSTORSKEGA PRIMITIVIZMA, INFRASTRUKTURNE POKVARJENOSTI, NENASITNE GRADBENO BETONERSKE POGOLTNOSTI, KULTUROVARSTVENE BREZČUTNOSTI IN SERVILNOSTI, KORUPTIVNE KONTAMINIRANOSTI IN SPREŽENOSTI VSEH AKTERJEV, TRGOVANJA Z VPLIVOM IN ZAHRBTNE MANIPULACIJE S PRIZADETIMI KRAJANI PA TUDI NEODGOVORNOSTI STROKE, OBUPNE NEVEDNOSTI IN NEOSVEŠČENOSTI TER BOLESTNO NARCISOIDNE ČASTIHLEPNOSTI KRAJEVNIH IN OBČINSKIH »LIDERJEV« TER MOLKA PAMETNIH! SKRATKA, NAJBOLJ RESNIČNA PODOBA IN ODSEV CELOTNE TOTALNO SKORUMPIRANE SLOVENIJE V TEM TRENUTKU! KRKA, PODBOČJE, GORJANCI, LJUDJE TAM IN VSI DRŽAVLJANI SI ZASLUŽIMO VEČ!

»Smo v trenutku, ki je očitno manj kot »pet minut pred dvanajsto« in torej le hip pred usodnim aktom nepovratnega uničenja in razvrednotenja lokalne in nacionalne prostorske, kulturne in tehniške vrednote ter posega v zakladnico slovenske kulturne in tehniške dediščine, še enega, ki iz dneva v dan potihoma, a vztrajno, zdaj tu, zdaj tam, siromaši in pustoši slovenski naravni in kulturni prostor, s tem pa nepovratno in za zmeraj usodno zaznamuje ključne markerje slovenske identitete, tradicije, bivanjske in naselbinske kulture ter vsega, kar smo tu, na tem prostoru pristnega in izvirnega bili in smo; in kar nam lahko edino s svojo živo prezenco v prostoru ter z vsem tehniškim in obrtnim znanjem, veščinami in rešitvami, ki so akumulirane v takšni prostorski in tehniški vrednoti, daje v sedanjosti in prihodnosti informacije, vpogled in rešitve ter nas trajno bogati in navdihuje tudi za lepši, boljši, pristen, ustvarjalno zmagoviti danes in jutri. Saj prav to je bistvo in namen varovanja in ohranjanja kulturne in tehniške dediščine! Pa ne le dokumentirane na papirju in digitalnih ključkih v arhivih, do katerih le redkokdaj morda še kdo dostopi! Ampak tu in zdaj, v resničnem življenju, zmeraj dostopna vsem in za vse! S tem namenom je bil most ustvarjen! Tako je živel! In s tem naj živi naprej iz roda v rod! Naši predniki med Krko in Gorjanci in širše so 160 let to razumeli in živeli z mostom in z vsem, kar jim je dajal, tudi sam prejel, pa morda kdaj tudi kaj vzel, kar je razumljivo: na reki stoji, sredi življenja, v dobrem in težkem, kot mi, zmeraj sredi premen tega dajanja, prejemanja in jemanja. Vse, kar je ob tem na nas, je, da skrbimo eden za drugega in za vse, kar nam je v tem življenju dano, namenjeno in zaupano. Kdo smo mi, da tistim za nami odrečemo in onemogočimo to, kar je bilo zaupano in podarjeno nam!? S kakšno pravico jim vzamemo to, da vidijo, da občutijo, da doživijo, se učijo in navdihujejo pri »živem izviru« ter živijo z nečim tako lepim in edinstvenim kot je Brjanski most na Krki v Podbočju!? Kdo od nas ve, koga bo prav ta most s svojo pojavnostjo in prezenco, s svojo senzibilno in prefinjeno umeščenostjo v zeleno poetiko Krke enkrat navdihnil še za nekaj res novega, velikega, edinstvenega!?«

Brjanski most čez Krko na Brodu v Podbočju // Foto: Ana Ašič

Piše: Ana Ašič

Več: ALI JE PODLAGA ZA UNIČENJE 160-LETNE KULTURNE IN TEHNIŠKE VREDNOTE NA KRKI »STROKOVNO STALIŠČE«, V KATEREM ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE NAVAJA NERESNIČNA DEJSTVA, SAM SEBI PRIHAJA V NASPROTJA, POVZEMA KATASTROFIČNE NAPOVEDI GRADBENIKA, KI GA JE PRETEČENI ČAS POPOLNOMA DEMANTIRAL, SE »PRESEŽNO« POSTAVLJA NA MESTO RAZSODNIKA ZA CELOSTNO IN TRAJNO PROMETNO UREDITEV, PRI ČEMER NA KONCU ARHEOLOG IN ETNOLOG »STROKOVNO« UGOTAVLJATA TUDI PRIMERNOST ARHITEKTURNE IN PROJEKTANTSKE REŠITVE NADOMESTNEGA ARMIRANOBETONSKEGA MOSTU?

Foto: Ana Ašič, Jože Podletnik

Naslovna fotografija: Ana Ašič

DONACIJA SIC!

Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d. Namen nakazila: DONACIJA SIC! Koda namena: CHAR

Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete in nas pri naših prizadevanjih za izvirno, angažirano, kritično, pristno, profesionalno in etično ter zares neodvisno in nepridobitno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni! HVALA!

21. maj 2026

V naslednjih dneh in tednih naj bi Slovenija in Podbočje nepovratno in za zmeraj izgubila edinstveni 115 metrov dolgi leseno jekleni most čez reko Krko na Brodu v Podbočju. Zgodba sega v čas pred desetimi leti, ko so se lokalni in regionalni komunalni in gradbeni »špilerji«, ki s svojimi vplivnimi in finančnimi lovkami segajo in »vpregajo« vse, od lokalnih do najvišjih nacionalnih uradniških in političnih odločevalskih nivojev ter »večbarvnih« vrhov slovenske nacionalne politike, ko so se torej vsi ti akterji skupaj s servilno sodelujočim kulturovarstvom in ministrstvom za kulturo ter delom samovoljnih lokalnih »liderjev«, brez verodostojne javne razprave in torej z očitno kršitvijo Aarhuške konvencije, pa s predhodno naklepno opustitvijo dolžnega ravnanja in vzdrževanja mostu na regionalni cesti Križaji – Planina, kar je eksplicitno razvidno tudi iz odločbe pristojnega inšpektorja iz julija 2019, ko so se torej vsi ti soglasno in »empatično« strinjali in pogodili, da porušijo v register kulturne dediščine pod številko EŠD 17358 vpisano tehniško vrednoto, leta 1866 zgrajeni Brjanski most čez Krko v Podbočju,160-letni ponos in znamenitost Svetega Križa, kot se je Podbočje imenovalo dolga stoletja, ter tako na tem mestu pod pretvezo »obnove« brez gradbenega dovoljenja, kar nora, takšnim pokvarjenim interesom na kožo pisana slovenska zakonodaja dejansko omogoča, da torej na tak perfiden način, brez arhitekturnega, urbanističnega, projektantskega natečaja, ki bi ga to konkretno občutljivo naravno okolje reke Krke pa zahtevnost rečnega dna ter 115 metrska razsežnost premostitve vsekakor terjala, da torej tu namesto izjemne, sijajne in edinstvene prostorske, kulturne in tehniške vrednote, ki s svojo čudovito prezenco bogati ves slovenski prostor in ne le reko Krko v Podbočju, zgradijo brutalen in banalen avtocestni most z nosilnostjo 40 ton za kraj, ki ima 327 prebivalcev!

Čeprav si Direkcija RS za infrastrukturo in vsi ostali pristojni že od 8. aprila letos na vse pretege prizadevajo v prikrivanju informacij o novem mostu na Krki v Podbočju, ki ga bomo plačali slovenski davkoplačevalci, obenem pa bomo oškodovani še za edinstveno tehniško dediščino, in je decembra lani celo Televizija Slovenije v svojem prispevku objavila projekt, ki ga je pred leti izdelal podboški Atelje Aspekt-ing. Janez Bršec s.p., smo se zdaj uspeli dokopati do dela projektne dokumentacije, ki kaže, da to sploh ni res; in iz katere je jasno, da bo novi most sicer podobno najbolj navaden betonerski »izdelek«, z dvanajstimi banalnimi betonskimi stebri v strugi Krke, ki jih bo menda, zaradi zahtevnosti podvodnega terena treba betonirati in sidrati 15 metrov v dno reke, ograja bo železna, prebarvana črno – najbrž v znak žalovanja za starim mostom!? – in v detajlih okrancljana z lesom, delo »tapravega« ljubljanskega biroja. Načrt za 115 metrov dolgi most čez zeleno dolenjsko lepotico so namreč, kot je videti iz projektne dokumentacije brez predhodega arhitekturnega natečaja izdelali v Studiu Höfler projektiranje d.o.o iz Škofljice, ki ima biro na Cesti Dolomitskega odreda v Ljubljani. Lastnik podjetja je Matej Höfler, ki je v preteklosti sodeloval že pri več kontroverznih projektih, med drugim tudi, po javno dostopnih podatkih, nima bistvenih predsodkov pred uničenjem (zagovorniki tega uničenja temu pravijo »širša ureditev«) ljubljanske Plečnikove tržnice! // Foto: AASic!PP

O ozadjih in podrobnostih, kako je do tega prišlo, smo na našem kritičnem spletnem portalu podrobno in poglobljeno poročali že v treh predhodnih delih te, za vso Slovenijo in vse vpletene akterje skrajno sramotne sage o načrtovanem uničenju Brjanskega mostu; pri čemer je treba izpostaviti, da se od 8. aprila 2026 pa do danes, 21. maja 2026, Ministrstvo za infrastrukturo in Direkcija RS za infrastrukturo nista niti z besedico odzvala na našo zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, kjer smo prosili za vpogled v projektno dokumentacijo in z njo povezane dokumente. Prav tako so z izjemo dveh telefonskih pogovorov s pristojnima na Direktoratu za nepremično kulturno dediščino, neodzivne vse ostale pristojne državne institucije, ki skrivajo odgovore, informacije in podatke v zvezi s porušitvijo v register vpisane kulturne dediščine in izgradnjo novega mostu v Podbočju, kar vse bomo plačali in financirali vsi slovenski davkoplačevalci in ne le krajani Podbočja in občani Mestne občine Krško, zaradi česar ima tudi najširša slovenska laična in strokovna javnost seveda vso pravico do seznanjenosti z vsemi podrobnostmi načrtovanega posega, pristojni odločevalci pa dolžnost, da to omogočijo!

Kdo smo mi, da tistim za nami odrečemo in onemogočimo to, kar je bilo zaupano in podarjeno nam!?

Smo v trenutku, ki je očitno manj kot »pet minut pred dvanajsto« in torej le hip pred usodnim aktom nepovratnega uničenja in razvrednotenja lokalne in nacionalne prostorske, kulturne in tehniške vrednote ter posega v zakladnico slovenske kulturne in tehniške dediščine, še enega, ki iz dneva v dan potihoma, a vztrajno, zdaj tu, zdaj tam, siromaši in pustoši slovenski naravni in kulturni prostor, s tem pa nepovratno in za zmeraj usodno zaznamuje ključne markerje slovenske identitete, tradicije, bivanjske in naselbinske kulture ter vsega, kar smo tu, na tem prostoru pristnega in izvirnega bili in smo; in kar nam lahko edino s svojo živo prezenco v prostoru ter z vsem tehniškim in obrtnim znanjem, veščinami in rešitvami, ki so akumulirane v takšni prostorski in tehniški vrednoti, daje v sedanjosti in prihodnosti informacije, vpogled in rešitve ter nas trajno bogati in navdihuje tudi za lepši, boljši, pristen, ustvarjalno zmagoviti danes in jutri.

Hibridni leseno jekleni most čez reko Krko na Brodu v Podbočju je bil kot leseni most zgrajen leta 1866 in blagoslovljen na Rožnovensko Mater Božjo 7. oktobra 1866. Častitljivega lepotca, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine pod številko EŠD 17358 želi zdaj »država« in interesno kontaminirana ozadja, ki jo vodijo, porušiti in namesto njega tu brez gradbenega dovoljenja postaviti armiranobetonskega avtocestnega brutalca z nosilnostjo 40 ton za vas s 327 prebivalci, seveda, pod krinko »ustrežljivosti« do krajanov Podbočja, ki jih imajo z zaprtim mostom že od decembra lani za svojevrstne talce! // Foto: Ana Ašič (zgoraj) in Jože Podletnik (spodaj)

Saj prav to je bistvo in namen varovanja in ohranjanja kulturne in tehniške dediščine! Pa ne le dokumentirane na papirju in digitalnih ključkih v arhivih, do katerih le redkokdaj morda še kdo dostopi! Ampak tu in zdaj, v resničnem življenju, zmeraj dostopna vsem in za vse! S tem namenom je bil most ustvarjen! Tako je živel! In s tem naj živi naprej iz roda v rod! Naši predniki med Krko in Gorjanci in širše so 160 let to razumeli in živeli z mostom in z vsem, kar jim je dajal, tudi sam prejel, pa morda kdaj tudi kaj vzel, kar je razumljivo: na reki stoji, sredi življenja, v dobrem in težkem, kot mi, zmeraj sredi premen tega dajanja, prejemanja in jemanja. Vse, kar je ob tem na nas, je, da skrbimo eden za drugega in za vse, kar nam je v tem življenju dano, namenjeno in zaupano. Kdo smo mi, da tistim za nami odrečemo in onemogočimo to, kar je bilo zaupano in podarjeno nam!? S kakšno pravico jim vzamemo to, da vidijo, da občutijo, da doživijo, se učijo in navdihujejo pri »živem izviru« ter živijo z nečim tako lepim in edinstvenim kot je Brjanski most na Krki v Podbočju!? Kdo od nas ve, koga bo prav ta most s svojo pojavnostjo in prezenco, s svojo senzibilno in prefinjeno umeščenostjo v zeleno poetiko Krke enkrat navdihnil še za nekaj res novega, velikega, edinstvenega!?

Bomo res to dopustili!?

Zato je v tem usodnem trenutku vsem akterjem in odločevalcem, prav tako pa najširši slovenski strokovni in laični javnosti več kot nujno še enkrat zastaviti vprašanje, bomo res to dopustili!? Bomo res dovolili to sramotno, strokovno dvomljivo, postopkovno sumljivo, inženirjev, arhitektov in mostograditeljev nevredno, infrastrukturni in kulturni ministrski resor kompromitirajoče ter kulturnovarstveno šokantno, parcialno interesno kontaminirano namero uničenja edinstvenega Brjanskega mostu na Krki v Podbočju, ki v naslednjih dneh grozi tej, v register kulturne dediščine vpisani kulturni in tehniški vrednoti na reki Krki!?!

Ali bo Brjanski most (spodaj), ena glavnih znamenitosti Podbočja, ki jo imajo prav zato tudi predstavljeno na velikem panoju s fotografijo Branka Benčina v središču kraja (zgoraj) na trgu pred cerkvijo Svetega Križa, kmalu res le še daljni spomin!? // Foto: Ana Ašič (zgoraj) in Jože Podletnik (spodaj)

Brjanski most je po nastanku leta 1866 kljuboval nešteto uničujočim povodnjim, spopadom, dvema svetovnima vojnama in vojni za Slovenijo, pri čemer je bil med drugo svetovno vojno, ko je po njem potekala meja med italijansko in nemško okupacijsko cono celo miniran, a je vendarle celo takrat na koncu in v zadnjem trenutku zmagal razum in je bilo mostu prizanešeno. Tudi povojnim oblastem celo v najbolj »železnih« časih na misel ni prišlo, da bi temu edinstvenemu 115 metrov dolgemu mostu na Krki kakorkoli škodovali, kvečjemu so poskrbeli za njegovo redno vzdrževanje in ojačanje s horizontalnimi jeklenimi gredami, tako da še danes strumno stoji sredi še tako visokih voda.

Skromni predniki so cenili, varovali in ohranjali! Premožni sodobniki pa degradirajo in uničujejo!

Njegov današnji obstoj in prezenca pričata o tem, da so naši predniki res cenili in znali varovati, ohranjati in vzdrževati to, kar so z velikim trudom ustvarili! Imeli so skromno znanje, skromna sredstva, skromno tehnologijo, skromne možnosti, a nedvomno veliko prave modrosti in velik čut za to, kaj je prav in, kaj ni!

Sedanja namera Direkcije RS za infrastrukturo ter Mestne občine Krško, da Brjanski most na reki Krki porušita na podlagi sumljivega in dvomljivega »izvedenskega« mnenja iz leta 2017 ter dveh, s strani investitorja plačanih »strokovnih« mnenj iz leta 2019, ki jih je čas od takrat do danes vse po vrsti demantiral in razgalil v vsej njihovi »prirejenosti«, pa priča o tem, kako slovenski nacionalni in lokalni politiki in uradništvu ni niti najmanj mar za vse, kar vrednega na Slovenskem že obstaja.

Nasprotno, namesto, da bi si v duhu dobrega gospodarja in varuha trajnih dobrin in vrednot ter državnega premoženja dosledno prizadevali za njihovo ohranjanje, varovanje in vzdrževanje, še posebej pa za v register kulturne in tehniške dediščine vpisanih vrednot, sta, kot že rečeno, v konkretnem primeru prav politika in uradništvo s servilno ubogljivostjo uslužne stroke, aktivno pripomogla k izdaji kulturnovarstvenega soglasja za rušitev kulturne in tehniške dediščine.

Padec kulturovarstva in kulturnega resorja!? In, avtentična podoba celotne totalno skorumpirane Slovenije!

Zato pa, če bo Brjanski most v naslednjih dneh in tednih zares »padel«, bo z njim dokončno padlo »v vodo« tudi slovensko kulturovarstvo ter sploh smiselnost instutucionalnega obstoja varovanja kulturne dediščine in pravzaprav tudi ministrstva za kulturo, ki bi moralo biti najbolj goreč branik kulturne dediščine, ne pa institucija, ki od petka (10. januarja 2020), ko prejme vlogo za rušitev v register vpisane kulturne vrednote, pa do torka (14. januarja 2020), ko je kurir že tekel s servilno ministrsko podpisano odločbo na ministrstvo za infrastrukturo, torej, prej kot v treh delovnih dneh, naredi vse, da ugodi uničevalcem kulturne dediščine!

Zgodba je zato precedenčno perverzna matrika prikritih, v legitimne izgovore in oporečne ekspertize kamufliranih sumljivih koruptivno kontaminiranih in vplivno trgovalnih praktik slovenske gradbeno betonerske, državno uradniške in funkcionarske sprege ter servilne »stroke«.

Brjanski most spomladi letos, čeprav so mu »nenavadna« izvedenska mnenja že pred desetimi leti napovedovala, da ga bo prva večja »voda« podrla, a po vseh mogočih povodnjih, neurjih, nevihtah in predvsem naklepni opustitvi državnega vzdrževanja, še zmeraj strumno in dostojanstveno s svojimi 160 leti, ki bi jih, če se barbarska namera interesno kontaminiranih akterjev vendarle ne uresniči, dopolnil 7. oktobra letos! // Foto: Ana Ašič

Nameravano uničenje Brjanskega mostu v Podbočju je v bistvu res zelo nazorna, »popolna« podoba slovenske nacionalne in lokalne kolektivne norosti, brezbrižnosti in vse bolj prevladujočega prostorskega primitivizma, infrastrukturne pokvarjenosti, nenasitne gradbeno betonerske pogoltnosti, kulturovarstvene servilnosti in brezčutnosti, koruptivne kontaminiranosti in medsebojne spreženosti vseh akterjev, trgovanja z vplivom in zahrbtne manipulacije s prizadetimi krajani pa tudi neodgovornosti stroke, obupne nevednosti in neosveščenosti ter bolestno narcisoidne častihlepnosti krajevnih in občinskih »liderjev« ter molka pametnih! Skratka, je najbolj resnična podoba in odsev celotne totalno skorumpirane Slovenije v tem trenutku!

Mostov se ne ruši! Mostove se neguje, varuje, ohranja in vzdržuje!

Seveda pa je dejstvo, da ljudje, krajani Podbočja in okoliških vasi most čez Krko potrebujejo. Najhitrejša pot do njega je še zmeraj rekonstrukcija obstoječega leseno jeklenega Brjanskega mostu oziroma njegova nadomestitev z, v detajle enakim leseno jeklenim mostom, enako, kot je bilo od leta 2021 to že izvedeno v bližnjih Cerkljah na Krki, na sosednjem Borštu pri Cerkljah ter na Severnem in Južnem mostu v Kostanjevici na Krki, v malce drugačni kombinaciji lesa, jekla in betona pa tudi na Tercijalskem mostu za pešce, prav tako v Kostanjevici.

Takšen most bi bil na Brodu v Podbočju lahko izveden v roku šest do osem mesecev, davkoplačevalce pa bi, poleg dejstva, da bi bila ohranjena dediščina in s tem prostor dolgoročno dodatno ovrednoten, stal vsaj polovico manj kot je trenutna pogodbena vrednost betonerskega brutalca, ki je izhodiščno približno 3,4 milijona evrov, seveda pa se vse še niti začelo ni; kje pa je še čas, ko bodo začeli »uletavati« aneksi!

Če pa je novi most res nujno potreben, potem pa vsi izkušeni vpleteni akterji seveda dobro poznajo legitimno pot do njega. Občinski oziroma državni prostorski načrt, pridobitev zemljišč za novo traso, arhitekturno urbanistični projektni natečaj, vključevanje vseh deležnikov v javno razpravo, pridobivanje soglasij, postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja in tako naprej. Če bi s tem začeli že leta 2016, ko se je kmalu potem, ko je bila podjetju CGP Novo mesto tako »vzneseno« podeljena koncesija za kamnolom v Premagovcih pri Šutni v Podbočju, začelo »rovarjenje« za rušenje Brjanskega mostu in za izgradnjo novega »avtocestnega« mostu čez Krko prav na istem mestu, če bi si torej spoštljivo do kulturne in tehniške vrednote in z zavedanjem o nujnosti njenega varovanja in ohranjanja v prostoru, vsi vpleteni akterji takrat pošteno začeli prizadevati za izgradnjo novega mostu čez Krko v Podbočju, bi zdaj ta morda celo že stal!

Podbočje nikakor ni najmanjše izmed krajev s pomembno kulturno dediščino!

Krka na Brodu v Podbočju je poetična in zelena, nikakor pa ni tu to neka drobcena rečica, čez katero se kar tako »mimogrede« v nekih netransparentnih gradbeno betonerskih in uradniških zakulisjih »spaca« nek projekt, ki ni važno, kakšen je, samo da bo omogočil dovolj »posla«, ampak gre tu za 115 metrov premostitve, ki nikakor ne more biti nevidna v takšnem občutljivem naravnem in kulturnem prostoru!

Brjanski most čez Krko, mogočna cerkev Svetega Križa, kamniti lev s Starega gradu in tročelni kamniti most čez Sušico iz 19. stoletja so ponos današnjega Podbočja. Bodo tudi jutri!? // Foto: Ana Ašič

Podbočje namreč nikakor ni kraj, ki bi ga smeli kakorkoli prezreti ali podcenjevati, ne le zaradi njegove ohranjene narave in edinstvene lege pod vinorodnim Bočjem, med Krko in Gorjanci, ampak tudi zaradi njegove dolge in bogate zgodovine ter kulturne dediščine. Z vodnim življenjem bogata Krka, rodovitna zemlja ob njej, dovolj pitne vode, pa skrivna, zavetna in varna lega ob bistri Sušici ter z lesom, divjadjo in vsakovrstnim živežem bogati gozdovi Gorjancev, so sem, na ta kraj od pradavnine privabljali naseljence, ki so vsi tu puščali sledi. Arheološke najdbe na območju Podbočja, ki je v do zdaj znanih in dostopnih pisnih virih kot Sveti Križ prvič omenjeno 8. maja 1249, ter tamkajšnjih vasi, vinogradov in polj pa hudourniške Levakove jame, kjer so bili med izkopaninami najdeni neolitski artefakti, keramika barjanskega tipa, halštatski predmeti in rimski novci ter ena najstarejših bakrenih sekiric, najdenih na Slovenskem, pričajo o Keltih, Galcih in Rimljanih, ki so tu živeli, pa o srednjeveških Spanheimih, ko je bil v 12. stoletju Stari grad v tedanjem Heiligen Kreuzu, Svetem Križu pri Kostanjevici, ena od pomembnih »strateških utrdb na skrajnem jugovzhodnem robu dežele Kranjske«, kot se lahko seznanimo v virih Posavskega muzeja Brežice in na informacijskem portalu Podbočja, zaradi česar je že od leta 1970 Stari grad nad Podbočjem del državne kulturne dediščine; in tudi kraj, kjer je bila ne le kovnica denarja, ampak je konec 19. stoletja Alojz Gač izkopal impozantnega kamnitega leva s konjsko glavo pod šapo, ki je sedaj shranjen v Narodnem muzeju v Ljubljani, njegova replika pa vlada podboškemu trgu pred cerkvijo Svetega Križa.

Čez hudourniški potok Sušica se pne 11 mostičkov, ki vodijo do posameznih domačij v Podbočju (zgoraj), dvanajsti most v središču kraja je tročelni kamniti most iz 19. stoletja (v sredini) in pogled proti cerkvi Svetega Križa od tročelnega kamnitega mostu in iz »Babjega kota«, kjer so se menda nekdaj tradicionalno zbirale vaške »flavzarce« in izmenjevale novice (spodaj) // Vse foto: Ana Ašič

Poleg Starega gradu in Brjanskega mostu, ki sta oba vpisana v register kulturne dediščine, pa sta izvirni znamenitosti Podbočja še, od leta 2004 v register kulturne dediščine prav tako vpisan tročelni kamniti most čez Sušico iz 19. stoletja; in sam potok Sušica, ki je del slovenske hidrološke naravne dediščine. Podbočju pa daje izrazito poseben poetično urbani pečat tudi 11 mostičkov, ki čez ta gorjanski hudourniški potok vodijo do posameznih domačij v tem slikovitem kraju.

Krka, Podbočje, Gorjanci, ljudje v teh krajih in vsi slovenski državljani si zaslužimo več!

Prav zato, torej, ne le zaradi edinstvene naravne vrednote reke Krke in umeščenostjo med njo in magične Gorjance, ne le zaradi bližine izjemne Kostanjevice na Krki pa sijajne lege med njo in ne tako daljnim edinstvenim sotočjem Krke in Save – prva si s Savinjo (različni podatki) deli primat najdaljše (od izvira do izliva) povsem slovenske reke, druga pa je najdaljša slovenska reka; ampak tudi zaradi naravno in kulturno dediščinske markantnosti Podbočja samega in vseh dolgoročno edinstvenih razvojnih potencialov, ki jih to, skupaj z vinorodnima zaledjema Bočja in Gadove Peči ter Gorjancev nosi s seboj v smislu zelenega in kulturnega turizma, bi tako občina kot država, če že lokalni »liderji« s svojo skromno osveščenostjo tega ne zmorejo, nikakor ne smela pristajati na uničevanje tukajšnje naravne in kulturne ter tehniške dediščine, ampak bi vsak novi poseg v ta prostor moral prinašati senzibilno in vizionarsko dolgoročno obogatitev teh krajev ter sožitje obstoječe, skrbno varovane in ohranjane naravne, kulturne in tehniške dediščine z rahločutnim in estetsko dovršenim umeščanjem novega.

Krka, Podbočje, Gorjanci, ljudje v teh krajih in vsi slovenski državljani si kar najbolj zaslužimo takšen odgovoren, osveščen in senzibilen odnos do tega in vsakega prostora, zato je tu edina prava pot ohranitev Brjanskega mostu z vsem, kar edinstvenega je; ter sčasoma skrbno pripravljena gradnja novega projektantsko vrhunsko dovršenega mostu, ki bo skupaj z Brjanskim mostom postal nova estetska, bivanjska in simbolna prostorska stvaritev in vrednota teh krajev in vse Slovenije, ki bo tako lahko z Brjanskega mostu v daljavi občudovala novo lepoto in ponos Podbočja na reki Krki, z novega mostu pa vso poetičnost in harmonično sožitje narave in starega Brjanskega mostu ter vsega, kar nam s svojo pojavnostjo dejansko in simbolno vedno znova izreka njegova senzibilna prezenca.

Za takšno svetlo prihodnost pa bi bilo seveda ta trenutek nujno in takoj premagati »temno stran sile«, ki se je polastila teh krajev in vseh, ki o njih odločajo, iztrgati iz krempljev brezčutnih uničevalcev Brjanski most, ga ohraniti in z novim sijajem ob 160. obletnici 7. oktobra letos vrniti v polnokrvno življenje teh krajev, teh ljudi in vseh nas!

Brjanski most na Krki, Brod v Podbočju // Foto: Ana Ašič

Več: KDO JE NA SMRT OBSODIL ZNAMENITI BRJANSKI MOST ČEZ KRKO V PODBOČJU? ZVEZANE ROKE MINISTRSTVA ZA KULTURO IN INŠPEKTORATA!? ČIGAVI TALCI SO V RESNICI KRAJANI PODBOČJA IN OKOLIŠKIH VASI!? IN, ALI JIH NEKDO PELJE IZ MAJHNEGA V VELIKI PEKEL!?, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 14. april 2026, https://anaasicsic.com/2026/04/14/kdo-je-na-smrt-obsodil-znameniti-brjanski-most-cez-krko-v-podbocju-zvezane-roke-ministrstva-za-kulturo-in-inspektorata-cigavi-talci-so-v-resnici-krajani-podbocja-in-okoliskih-vasi-in-ali-jih-nek/

Več: ALI JE PODLAGA ZA UNIČENJE 160-LETNE KULTURNE IN TEHNIŠKE VREDNOTE NA KRKI »STROKOVNO STALIŠČE«, V KATEREM ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE NAVAJA NERESNIČNA DEJSTVA, SAM SEBI PRIHAJA V NASPROTJA, POVZEMA KATASTROFIČNE NAPOVEDI GRADBENIKA, KI GA JE PRETEČENI ČAS POPOLNOMA DEMANTIRAL, SE »PRESEŽNO« POSTAVLJA NA MESTO RAZSODNIKA ZA CELOSTNO IN TRAJNO PROMETNO UREDITEV, PRI ČEMER NA KONCU ARHEOLOG IN ETNOLOG »STROKOVNO« UGOTAVLJATA TUDI PRIMERNOST ARHITEKTURNE IN PROJEKTANTSKE REŠITVE NADOMESTNEGA ARMIRANOBETONSKEGA MOSTU?, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 23. april 2026, https://anaasicsic.com/2026/04/23/ali-je-podlaga-za-unicenje-160-letne-kulturne-in-tehniske-vrednote-na-krki-strokovno-stalisce-v-katerem-zavod-za-varstvo-kulturne-dediscine-navaja-neresnicna-dejstva-sam-sebi-prihaja-v-n/

Več: NEVERJETNA HITROST ZA UNIČENJE KULTURNE DEDIŠČINE: V ČETRTEK JE BIL MOST ODPRT ZA PROMET, V PETEK SO MEDIJI OBJAVILI IZJAVE O TEM, DA BO NOVEGA TREBA ZGRADITI NA DRUGI LOKACIJI, OBENEM JE BILA ISTI DAN V »KONSPIRACIJI« ODDANA VLOGA ZA RUŠITEV STAREGA MOSTU, V TOREK PA JE »KURIR« ŽE TEKEL Z MINISTRSTVA ZA KULTURO NA DIREKCIJO ZA INFRASTRUKTURO S PODPISANIM KULTURNOVARSTVENIM SOGLASJEM ZA UNIČENJE ZNAMENITEGA BRJANSKEGA MOSTU NA REKI KRKI!? NEVERJETNA EKSPEDITIVNOST OB GORI ZAHTEVNIH STROKOVNIH MNENJ, KI JO PRISTOJNA URADNICA DANES KOMENTIRA S CINIČNIM: »PRIDNA SEM, PAČ! KAJ NAJ DRUGEGA REČEM!?«, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 29. april 2026, https://anaasicsic.com/2026/04/29/neverjetna-hitrost-za-unicenje-kulturne-dediscine-v-cetrtek-je-bil-most-odprt-za-promet-v-petek-so-mediji-objavili-izjave-o-tem-da-bo-novega-treba-zgraditi-na-drugi-lokaciji-obenem-je-bila-isti-da/

Krka na Brodu v Podbočju. Pogled z Brjanskega mostu. // Foto: Ana Ašič

Po novici je zgodba. Za njo smo mi.

NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.

Od narave. Do umetnosti.

ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.

ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.

https://anaasicsic.com

Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com

asicanasic@gmail.com

Odgovorna urednica

Ana Ašič

Majhen portal. Za velike zgodbe.

Poetika na Krki // Foto: Ana Ašič

Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!

DONACIJA SIC!

Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom

Izdajatelj

Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com

TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d.

Namen nakazila: DONACIJA SIC!

Koda namena: CHAR

HVALA!

Sončni zahod z Gadove Peči // Foto: Ana Ašič