NAMERAVANO UNIČENJE BRJANSKEGA MOSTU V PODBOČJU JE PODOBA SLOVENSKE NACIONALNE IN LOKALNE KOLEKTIVNE NOROSTI, BREZBRIŽNOSTI IN PROSTORSKEGA PRIMITIVIZMA, INFRASTRUKTURNE POKVARJENOSTI, NENASITNE GRADBENO BETONERSKE POGOLTNOSTI, KULTUROVARSTVENE BREZČUTNOSTI IN SERVILNOSTI, KORUPTIVNE KONTAMINIRANOSTI IN SPREŽENOSTI VSEH AKTERJEV, TRGOVANJA Z VPLIVOM IN ZAHRBTNE MANIPULACIJE S PRIZADETIMI KRAJANI PA TUDI NEODGOVORNOSTI STROKE, OBUPNE NEVEDNOSTI IN NEOSVEŠČENOSTI TER BOLESTNO NARCISOIDNE ČASTIHLEPNOSTI KRAJEVNIH IN OBČINSKIH »LIDERJEV« TER MOLKA PAMETNIH! SKRATKA, NAJBOLJ RESNIČNA PODOBA IN ODSEV CELOTNE TOTALNO SKORUMPIRANE SLOVENIJE V TEM TRENUTKU! KRKA, PODBOČJE, GORJANCI, LJUDJE TAM IN VSI DRŽAVLJANI SI ZASLUŽIMO VEČ!

»Smo v trenutku, ki je očitno manj kot »pet minut pred dvanajsto« in torej le hip pred usodnim aktom nepovratnega uničenja in razvrednotenja lokalne in nacionalne prostorske, kulturne in tehniške vrednote ter posega v zakladnico slovenske kulturne in tehniške dediščine, še enega, ki iz dneva v dan potihoma, a vztrajno, zdaj tu, zdaj tam, siromaši in pustoši slovenski naravni in kulturni prostor, s tem pa nepovratno in za zmeraj usodno zaznamuje ključne markerje slovenske identitete, tradicije, bivanjske in naselbinske kulture ter vsega, kar smo tu, na tem prostoru pristnega in izvirnega bili in smo; in kar nam lahko edino s svojo živo prezenco v prostoru ter z vsem tehniškim in obrtnim znanjem, veščinami in rešitvami, ki so akumulirane v takšni prostorski in tehniški vrednoti, daje v sedanjosti in prihodnosti informacije, vpogled in rešitve ter nas trajno bogati in navdihuje tudi za lepši, boljši, pristen, ustvarjalno zmagoviti danes in jutri. Saj prav to je bistvo in namen varovanja in ohranjanja kulturne in tehniške dediščine! Pa ne le dokumentirane na papirju in digitalnih ključkih v arhivih, do katerih le redkokdaj morda še kdo dostopi! Ampak tu in zdaj, v resničnem življenju, zmeraj dostopna vsem in za vse! S tem namenom je bil most ustvarjen! Tako je živel! In s tem naj živi naprej iz roda v rod! Naši predniki med Krko in Gorjanci in širše so 160 let to razumeli in živeli z mostom in z vsem, kar jim je dajal, tudi sam prejel, pa morda kdaj tudi kaj vzel, kar je razumljivo: na reki stoji, sredi življenja, v dobrem in težkem, kot mi, zmeraj sredi premen tega dajanja, prejemanja in jemanja. Vse, kar je ob tem na nas, je, da skrbimo eden za drugega in za vse, kar nam je v tem življenju dano, namenjeno in zaupano. Kdo smo mi, da tistim za nami odrečemo in onemogočimo to, kar je bilo zaupano in podarjeno nam!? S kakšno pravico jim vzamemo to, da vidijo, da občutijo, da doživijo, se učijo in navdihujejo pri »živem izviru« ter živijo z nečim tako lepim in edinstvenim kot je Brjanski most na Krki v Podbočju!? Kdo od nas ve, koga bo prav ta most s svojo pojavnostjo in prezenco, s svojo senzibilno in prefinjeno umeščenostjo v zeleno poetiko Krke enkrat navdihnil še za nekaj res novega, velikega, edinstvenega!?« Več…

UGOTOVLJENE KRŠITVE IN SKRB VZBUJAJOČE RAVNANJE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE IN MINISTRSTVA ZA OKOLJE, PODNEBJE IN ENERGIJO OB PROBLEMATIKI IN MANKU REGULACIJE OKOLJSKEGA IN NIZKOFREKVENČNEGA HRUPA! VARUHA ŠE POSEBEJ SKRBI PODCENJEVANJE USTAVNEGA SODIŠČA IN POPOLNA »ODSOTNOST SPOSOBNOSTI SAMOREFLEKSIJE MOPE, KAR JE POVSEM NERAZUMNO IN NESPREJEMLJIVO«!

Vsi osveščeni in resnicoljubni strokovnjaki tehniških, naravoslovnih, okoljskih, medicinskih, zdravstvenih, naravovarstvenih in humanističnih strok, prizadeti prebivalci in pripadniki najrazličnejših civilnih iniciativ, ki si na Slovenskem že dolga leta prizadevajo za zakonsko regulacijo in predpise, ki bi zaščitili ljudi pred škodljivim in motečim delovanjem okoljskih in nizkofrekvenčnih hrupov, še zlasti v kontekstu pospešenega uvajanja sodobnih tehnologij, od klimatskih naprav do toplotnih črpalk v življenjsko in bivanjsko okolje, posebej pa ob načrtovanem grozečem uničenju slovenske edinstvene narave in okolja z umeščanjem energetsko neučinkovitih, bivanjsko neznosnih ter »trajnostno« nesprejemljivih vetrnih elektrarn v edinstveno naravno, socio in biodiverzitetno okolje na Slovenskem, prav vsi so v teh letošnjih prvih majskih dneh od Varuha človekovih pravic RS dobili potrditev in pritrditev njihovim prizadevanjem za prepoznavanje dejstva, da je ob neurejenosti in odsotnosti ustrezne zaščitne zakonodaje in zaznavnem ignoriranju te pereče problematike s strani vlade in pristojnih ministrstev vsakršno umeščanje naprav, ki povzročajo okoljske, nizkofrekvenčne in infrazvočne hrupe izjemno delikatno! Pri tem Varuh odločno opozarja, da »na manko regulative na tem področju opozarja že vrsto let« ter ob tem opaža vedno nove poizkuse relativiziranja problematike tako s strani vlade kot pristojnih ministrstev, še zlasti sedanjega Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, zaradi česar »Varuh ne glede na optimistično napoved obeh naslovnikov, da bo ta problematike na način, kot sta ga orisala, dokončno urejena, ostaja skeptičen«! Zaradi izjemne pomembnosti in aktualnosti problematike, obravnavano pobudo in zaključke Varuha človekovih pravic RS v nadaljevanju objavljamo v neokrnjeni celoti! Več…