»Čigavi talci so torej v resnici krajani Podbočja? In, glede na to, da most potrebujejo čimprej, poleg tega pa je na tem mestu v register kulturne dediščine zapisana vrednota, zakaj raje država in občina uničujeta in degradirata ter se podajata v betonersko prostorsko in časovno past, ki bo morda prinesla most do konca leta 2027 ali pa tudi ne; hibridni leseno jekleni most, posnetek tega, ki je vpisan v register, pa bi lahko z zadostno tonažo in za tretjino cene tega, kar načrtujejo, na tem mestu zrasel v šest do osmih mesecih, kar je v zadnjih petih letih že bilo izvedeno tako na obeh, Južnem in Severnem mostu v Kostanjevici na Krki, leta 2021 v bližnjih Cerkljah na Krki ter leta 2023 na Borštu pri Cerkljah!?« smo pred enim tednom zapisali na našem kritičnem spletnem portalu v prvem delu sage o nepredstavljivem načrtnem uničenju v register vpisane kulturne dediščine EŠD 17358, to je 160 let starega Brjanskega mostu čez reko Krko v Podbočju, kjer prav na mestu te kulturne, tehniške in prostorske vrednote Direkcija za infrastrukturo skupaj z betonersko in še kako drugače kontaminiranimi ozadji, načrtuje izgradnjo brutalno banalnega armiranobetonca z avtocestno nosilnostjo 40 ton za krajevno skupnost, ki ima z vsemi odročnimi vasmi po Gorjancih skupaj nekaj sto prebivalcev, in to pod krinko zavajajoče floskule o »nevarnosti« mostu, kar je pač del ustaljene matrike državno zasebnih uničevalcev na Slovenskem, ko se s svojimi brezobzirnimi interesi želijo polastiti ali vsiliti svojo manipulativno namero. Ker so »nevarni«, se npr. krvoločno kvotno strelja zavarovane »okusne« mlade medvede in medvedje mladiče do 100 kilogramov s »sočnimi tačkami« za sladokusce; ker so »nevarna«, se v urbanih in polurbanih sredinah podira najbolj karizmatična in zavarovana drevesa in naravno dediščino, pustoši ljubljanski Grajski grič, Rožnik, posega v lipov drevored v Pivoli, mestni gozd Panovec v Novi Gorici, vse za »zeleno« biomaso in lesne sekance; ker je »nevarna«, potem ko se je leta namerno ne vzdržuje in obnavlja, se nepovratno ruši in uničuje kulturna in tehniška dediščina, ljubljanski Bellevue, železniška postaja, Vurnikova Vila Adlešič, Plečnikov stadion, še malo pa pride na vrsto Ravnikarjev Trg republike! ter mnoge druge grajene vrednote in mostove, za kar je ta trenutek najbolj eklatanten primer na Slovenskem prav v teh dneh nameravana popolna porušitev in odstranitev znamenitega leseno hibridnega Brjanskega mostu na Krki v Podbočju; pri čemer uradni državni in »neuradni« zakulisni akterji na razne načine že leta, s popolno zaporo »nevarnega« mostu pa od 27. novembra lani, držijo v šahu in za talce krajane Podbočja in okoliških vasi, tako da jih ob živce parajoči vsakodnevni »obvozni« resničnosti pač spravljajo v položaj, ko je mnogim že čisto vseeno, kako uničen bo dolgoročno njihov kraj in bivalno okolje, da se bodo le vozili čez most. Pri tem je videti naravnost najbolj šokantni del zgodbe ter izvirni greh in jedro zla prav tam, kjer se sicer najširša slovenska davkoplačevalska javnost najbolj zanaša, da je za kulturno dediščino varno in dobro poskrbljeno: to pa sta Zavod za varstvo kulturne dediščine s svojimi »strokovnimi stališči« in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ki s kulturnovarstvenimi soglasji prikimava in se hlapčevsko klanja uničevalcem. Več…
»GOZD JE GLEDAL S SRCEM ČLOVEKA, KI RAZUME, DA NARAVA NI LE PROSTOR, AMPAK JE DOM IN UČITELJ! NI LE GOVORIL O NARAVI, AMPAK JO JE POSLUŠAL IN S TEM UČIL TUDI NAS!«
»Spoštovana gospa Ana Ašič, vaše pisanje o velikih zvereh in drugih vrstah prostoživečih divjih živali je celovito in strokovno, takšno, kakršnega v širši slovenski javnosti še ni bilo. To je ta trenutek velika priložnost, spodbuda in budnica za vse odgovorne in za vse, ki se zavedamo prepleta, soodvisnosti in pomena ekoloških sistemov za trajnost življenja. Samo čestitam vam lahko za tako profesionalen, visoko etičen in utemeljen odziv na dogajanje zaradi odstrela medvedov in velikih zveri! Bi pa k temu in ob tem dodal še nekaj misli…« S temi besedami se je mag. Janez Černač obrnil na naš spletni portal v začetku maja 2019, komaj tri tedne po naših prvih javno objavljenih zgodbah o »naravi in družbi«. Seveda smo njegovih 30 tez in poziv k varovanju in ohranjanju narave objavili. To je bil začetek našega lepega sodelovanja, saj smo zmeraj radi prisluhnili in objavili zapise, s katerimi je mag. Janez Černač trkal na zavest vseh o nujnosti senzibilnega in odgovornega odnosa do narave. Posebej odmevno in spet izjemno aktualno je bilo njegovo razmišljanje v naši večtedenski spletni debati kritične strokovne javnosti o loviščih s posebnim namenom februarja 2021, kjer je jasno zagovarjal stališče, da je treba »lovišča s posebnim namenom preimenovati v naravovarstvena območja Kočevsko-Kolpa, Snežnik, Pohorje, Karavanke, Mura«. Danes, 16. aprila 2026 dopoldne nam je mag. Robert Tomazin, prav tako gozdar, lovec in veliki zagovornik narave s Kočevske ter dolgoletni prijatelj mag. Janeza Černača, sporočil žalostno vest, da je zavzeti naravovarstvenik, lovec, diplomirani inženir gozdarstva, nekdanji direktor Gozdnega gospodarstva Kočevje in nekdanji urednik revije Lovec, minulo noč preminil v 89. letu starosti. Janez Černač je bil rojen 16. avgusta 1937 v Gorenji vasi pri Mirni. Leta 1963 je diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1981 tudi magistriral. Preden je leta 1988 prevzel vodenje GG Kočevje, je bil skoraj deset let, od 1979 do 1988, republiški lovski in ribiški inšpektor. Janez Černač je bil avtor in utemeljitelj Etičnega kodeksa slovenskih lovcev ter izvedenec Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi (CIC), ene najbolj vplivnih in uglednih mednarodnih lovskih organizacij na svetu. Kot gozdar pa je vztrajno in uspešno uveljavljal sonaravno gospodarjenje z gozdovi ter se neumorno zavzemal za gozdarstvo kot kulturno in etično stroko. Na Kočevskem, kjer je preživel večino svojega življenja, je neumorno deloval za ohranjanje vseh njenih dragocenih naravnih in prostorskih vrednot, ji posvečal strokovne članke, knjižne prispevke in tudi monografijo Kočevska, obenem pa je neutrudno upodabljal njeno naravno in še posebej medvedje bogastvo Kočevske s svojim slikarskim ustvarjanjem in delovanjem, ki je bogatilo in ustvarjalno osmišljalo njegovo življenje zadnja desetletja. V spomin in poklon delu mag. Janeza Černača in njegovim vztrajnim prizadevanjem za varovanje in ohranjanje narave na Slovenskem v nadaljevanju ponovno predstavljamo njegove prve misli, ki smo jih 12. maja 2019 predstavili na našem kritičnem spletnem portalu; in ki so zdaj, sedem let kasneje morda aktualnejše kot kdaj koli doslej; njegovo delo in zavezanost naravi pa vizionarsko navdihujoča, kar je ob današnji žalostni vesti s Kočevskega najbolj lepo in strnjeno povedal mag. Robert Tomazin: »Mag. Janez Černač je znal gledati gozd ne le z očmi gozdarja, temveč s srcem človeka, ki razume, da narava ni le prostor, temveč je dom in učitelj. Kočevsko je nosil v sebi in ga nesebično delil z drugimi – s sliko, besedo in tihim zgledom. Bil je človek, ki ni le govoril o naravi, ampak jo je poslušal in v tem poslušanju učil tudi nas. Z njegovim odhodom Kočevska ni izgubila le ambasadorja, temveč glas, ki je znal povezovati ljudi, prostor in čas. Njegova ljubezen do gozdov pa ostaja – v poteh, ki jih je prehodil, in v mislih, ki jih je zapustil.« In to je res tisto, kar je v tem trenutku treba najbolj povedati o mag. Janezu Černaču, o njegovi predanosti in o vsem, za kar se je tako srčno zavzemal. In za kar smo mu lahko le iz srca hvaležni. Več…
KDO JE NA SMRT OBSODIL ZNAMENITI BRJANSKI MOST ČEZ KRKO V PODBOČJU? ZVEZANE ROKE MINISTRSTVA ZA KULTURO IN INŠPEKTORATA!? ČIGAVI TALCI SO V RESNICI KRAJANI PODBOČJA IN OKOLIŠKIH VASI!? IN, ALI JIH NEKDO PELJE IZ MAJHNEGA V VELIKI PEKEL!?
»Ob tem se kar nekaj prebivalcem, s katerimi smo se dve soboti zapored pogovarjali na terenu, vse pogosteje porajajo vprašanja, ali je bilo res tako zelo nujno povsem zapreti most ter jih kot talce držati v šahu vsakodnevnih sitnosti zaradi tega zaprtja; pa, ali je most, ki je v resnici leseno jeklen – seveda pa očitno nevzdrževan in zanemarjen ter tako prava podoba in izraz tega, kako beden gospodar je v resnici slovenska država – ali je torej most res v tako katastrofičnem stanju, da mu ni več pomoči? Ali pa se že od leta 2018, ko so se očitno v nekaterih »krogih« dvignili apetiti po mostnem armiranobetonskem težkokategorniku, perfidno ustvarja okoliščine in psihozo, da ni druge rešitve kot novi most!? S tem, ko so prebivalci že čisto na koncu z živci, pa se jih psihično lomi zato, da so pripravljeni v tem njihovem okolju sprejeti na Krki karkoli, da jim to le olajša vsakdan in lahko prehajajo z ene strani reke na drugo?! Čigavi talci so torej v resnici krajani Podbočja? In, glede na to, da most potrebujejo čimprej, poleg tega pa je na tem mestu v register kulturne dediščine zapisana vrednota, zakaj raje država in občina uničujeta in degradirata ter se podajata v betonersko prostorsko in časovno past, ki bo morda prinesla most do konca leta 2027 ali pa tudi ne; hibridni leseno jekleni most, posnetek tega, ki je vpisan v register, pa bi lahko z zadostno tonažo in za tretjino cene tega, kar načrtujejo, na tem mestu zrasel v šestih do osmih mesecih, kar je v zadnjih petih letih že bilo izvedeno tako na obeh, Južnem in Severnem mostu v Kostanjevici na Krki, leta 2021 v bližnjih Cerkljah na Krki ter leta 2023 na Borštu pri Cerkljah!?« Več…
SKRAJNI ČAS, DA PROTIKORUPCIJSKA KOMISIJA ODLOČNO VZAME V ROKE SLOVENSKO UPRAVLJANJE Z MEDVEDOM TER TEMELJITO PREVERI IN PREMEČE PRAV VSE INSTITUCIJE, »STROKOVNJAKE« IN URADNIKE, KI HUJSKAJO IN SO VPLETENI V STRELJANJE TE ZAVAROVANE VRSTE! »ZAVZETI« POLITIČNI BOJEVNIKI PROTI KORUPCIJI PA NAJ SE ZA PREPRIČLJIV ZAČETEK IZKAŽEJO PRI ZATIRANJU »MEDVEDJIH« KONFLIKTNIH INTERESNIH PRAKS IN Z NJIMI POVEZANEGA PERFIDNEGA TRGOVANJA Z VPLIVOM TER MEDVEDJIMI IN NAŠIMI ŽIVLJENJI!
Ker se prav te dni vse bolj krepi in že spet dviga v slovenski javnosti jadikovanje, zaradi nepostreljenih medvedov; in medvedji eksperti v pogrošnem »tisku« že spet katastrofično tarnajo, napovedujejo, teatralno vijejo roke in opozarjajo, da se utegne kmalu zgoditi »smrtna žrtev«, zaradi medveda, kakopak; pa ker je ravno danes spet 13. april in torej dan in god svetega Ursusa, pa sedma obletnica odmevnega začetka in javnega delovanja našega spletnega portala ter preiskovalne zgodbe »Ne gozdni, eni drugi volkovi in medvedi so nevarni!«, se zdi vse to naravnost odlična priložnost in trenutek, ko je o vsem tem že toliko glasnega in javnega govorjenja o medvedih, da se končno nanje in na upravljanje z njimi z nadvse ostrim pogledom ozre tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki ji zato na ta praznik našega kritičnega spletnega portala javno in tudi naslovno za poglobljeno razumevanje zapletene problematike streljanja medvedov na Slovenskem, predajamo v vednost vse, kar smo z nadvse poglobljenim preiskovalnim delom doslej razkrili in ugotovili o spornih koruptivno kontaminiranih praksah, konfliktu interesov ter trgovanju vpletenih akterjev z lovskim, interesnim in političnim vplivom za doseganje sramotnega kvotnega streljanja zavarovanih rjavih medvedov na Slovenskem ter s tem zavestnega in naklepnega pustošenja narave. S streljaškim diskurzom in koruptivno kontaminiranostjo odločevalskih praktik pa tudi vrednostnega in etičnega pustošenja slovenske družbe! Ko torej streljači medvedov že tako prosijo, jokajo in kličejo po pozornosti, je res prav, da so uzrti in jo dobijo! Tudi in najprej od KPK! Po potrebi pa še od koga! Več…
»BOG NE POSLUŠA MOLITEV TISTIH, KI VODIJO VOJNO!« TER: »ZAHVALJEN ZA TO NAŠO SREČNO VELIKO NOČ IN NE PRESLIŠI NAŠE PROŠNJE, DA BI JE BILI DELEŽNI TUDI DRUGI, SAJ SI VENDAR VSTAL ZA VSE!«
»Bog ne posluša molitev tistih, ki vodijo vojno, in jo zavrača z besedami: Tudi če bi pomnožili molitve, jih ne bi poslušal. Vaše roke so polne krvi! Ni se oborožil, ni se branil, ni vodil nobene vojne. Uteleša Božji obraz, ki vedno zavrača nasilje, in namesto da bi se rešil, je dovolil, da ga pribijejo na križ, da bi objel vse križe, postavljene v vsakem času in v vsakem kraju v zgodovini človeštva. Bratje in sestre, to je naš Bog: Jezus, Kralj miru, ki zavrača vojno, ki ga nihče ne more uporabiti za opravičevanje vojne, ki ne posluša molitev tistih, ki vodijo vojno in jo zavrača z besedami: Tudi če bi množili molitve, jih ne bi poslušal. Z vaših rok kaplja kri!« S temi besedami je papež Leon XIV na letošnjo Cvetno nedeljo v nagovoru zbranim na Trgu svetega Petra v Rimu takoj na začetku najbolj svetega krščanskega tedna pred veliko nočjo jasno in glasno sporočil kristjanom in vsemu svetu, da sta vojna in nasilje za vsakega, ki veruje v Boga, pa tudi za tistega, ki ne, nesprejemljiva in tako predal svetu odločno velikonočno poslanico. Njej, tako kot je že tradicija naših velikonočnih voščil, tudi letos pridružujemo rahločutne in navdihujoče besede patra Pavla Jakopa, pesnika, frančiškana in župnika Marijinega Oznanjenja na Tromostovju: »Gospod vstajenja! Postavi nam svet zopet na noge, na novo ga zavrti v pravo smer; naj se vrti k Tebi, naj se vrti k človeku, naj se vrti k miru, naj se vrti k življenju, naj se vrti z ljubeznijo! Gospod vstajenja! Pri nas lahko praznujemo vstajenje, tu, pri nas, še lahko pojemo veselo alelujo; mi lahko vstanemo s Teboj iz groba, mi lahko vstanemo k novemu upanju, mi imamo srečno veliko noč ob kresovih, polnih mizah in rokovanju. Gospod vstajenja! Bodi zahvaljen za ta veliki dar, za to našo srečno veliko noč in ne presliši naše prošnje, da bi je bili deležni tudi drugi, saj si vendar vstal za vse!« Več…
DRAGE MAME Z OTROKI IN VSE, KI JIH MORDA NIMATE, A Z LJUBEZNIJO IN VERO VANJE DELATE VSE ZA DOBRO MLADIH RODOV, NE ODNEHAJMO! NAŠI OTROCI, NAŠI MLADI SO SRČNI, LJUBEČI, SOČUTNI, ISKRENI, ODPRTI RESNICI! NE DOVOLIMO, DA MLADE KDOR KOLI STIGMATIZIRA IN SATANIZIRA, KER MISLIJO S SVOJO GLAVO! IN KER ZLU, KI SE JE RAZRASLO ČEZ VSE, JASNO IZREKAJO »NE«! LJUBIMO IN PODPIRAJMO JIH Z NAŠO BREZPOGOJNO BLIŽINO! V TEM SMO VSE ŽENSKE NAJBOLJ MAME! IN, HVALA NAŠIM MAMAM, KI SO NAM PREDALE TO LJUBEČO MODROST MATERINSTVA!
»Mama je zmeraj na tvoji strani, tudi, če nimaš prav, te brani. Pomaga ti iz zadrege in vse napravi zate, saj mama zares verjame vate. Lepo je, da ima tudi mama mamo, da kdaj nasloni glavo na njeno ramo. Ni večjega bogastva na tem planetu, kot je ljubezen v srcih vseh mam na svetu.«
Feri Lainšček Več…
»Z LEVE JE SREDINA ZMERAJ NA DESNI! IN Z DESNE JE SREDINA ZMERAJ NA LEVI!«
»Resno novinarstvo je polno sveta, je venomer v njem, a je od njega tudi odmaknjeno. Mnogokrat zapostavljeno, izločeno, prezrto, nevidno ujeto v zlovešči molk in prisilno osamo. Zmeraj znova gori na grmadi zavisti, omalovaževanja, podcenjevanja, posmeha ter individualnega in kolektivnega gneva, saj ne pristaja na večne predstave s »kruhom in igrami«, ki se jim mnogi tako radi predajajo. Čeznje sliši in vidi in čuti in to zmeraj pove. Ne sprašuje za ceno. Itak je zmeraj visoka. In ne za stran, ki jo razkriva. Levo in desno, oboje je irelevantno. Za resno novinarstvo ni odločitev, ki so ene leve in zmeraj dobre in druge desne in zmeraj slabe ter vice versa, ampak so samo odločitve, ki bodo državljanom prinesle nekaj dobrega in nekaj slabega. V vsaki je zmeraj eno in drugo. Resno novinarstvo s svojim preciznim analitičnim instrumentarijem, poznavanjem teme, sposobnostjo artikulacije in izbrušenimi poklicnimi veščinami jasno spregovori o prvem in drugem.« Več…
ALI VSI, KI NAM JE RESNIČNO MAR ZA SLOVENSKO NARAVO, OKOLJE IN PROSTOR TER ČLOVEKA VREDNO BIVANJE IN ŽIVLJENJE, SPLOH LAHKO VOLIMO KAKO DRUGAČE KOT PROTI DOSEDANJEMU DRŽAVNEMU IN LOKALNEMU ENERGO LIBERALNEMU KORPORATIVNEMU KRIMINALU IN KORUPCIJI, PA ČE NAM ZADNJE DNI ŠE TAKO SKUŠAJO PREUSMERITI POZORNOST PRAV Z NJIH!? IZBIRA JE SAMO: ZA KRIMINAL? PROTI KRIMINALU? TOKRAT, ŽAL, NI NOBENE TRETJE POTI! RAZEN ČISTEGA NATEGA!
Dragi bralci in bralke, že ves teden, odkar smo v ponedeljek objavili naše publicistično razmišljanje ob »8. marcu«, danes pa še posebej, nam zvonijo telefoni, dežujejo sms-i, emaili in WhatsApp sporočila, v katerih nas mnogi, ki vam je nadvse mar za slovensko naravo, okolje in prostor ter bivanje in življenje v njem, sprašujete, kaj, kako in koga »bomo« volili. Praviloma se mi javno na take pozive in vprašanja v predvolilnem času ne odzivamo, saj zagovarjamo stališče, ki smo ga v preteklih letih neštetokrat dokazali z našim vsem vidnim delom na portalu, da ne glede na izid volitev, mi ostajamo hudi in popadljivi »psi čuvaji« in kritično gledamo pod prste vsaki oblasti, ne glede na opcijo in stran politične pahljače. Mi smo neodvisen, samonikli, nepridobitni, kritični specializirani spletni portal o naravi, okolju in prostoru ter vseh z njimi povezanih relevantnih tem in vprašanj v slovenski družbi, tako da je naš oster in, ja, pronicljiv pogled še posebej izostren ravno skozi prizmo narave, okolja in prostora ter posledic, ki jih upravljanje z njimi, prinaša življenju in bivanju na Slovenskem. V tem smislu, dragi bralci in bralke, bi vas pa tokrat pred nedeljskimi volitvami vseeno radi spomnili na eno, po našem mnenju, nadvse pomembno dejstvo. Več…
ČETRT STOLETJA S HČERKO »TAM, DALEČ«. MARIA MONTESSORI. KER IMA MOJ MOŽ SLUŽBO, JE LAHKO ALI CELO MORA BITI MOJE DELO ZASTONJ!? »V PEKLU JE POSEBNO MESTO ZA ŽENSKE, KI SI NE POMAGAJO«! PRINCESE SLOVENSKEGA POLITKRIMINALNEGA PODZEMLJA OB TEM V SMEH! JURI MURI Z MILIJONČKI V JUŽNE KRAJE! GLAVNI BIZNIS PA ŠE NAPREJ: »KURBE, DROGA IN OROŽJE«! IN, JASNO, ENERGETIKA!
»Omejenci ali pa manipulanti in pokvarjenci ter politkriminalni hlapci in služkinje ter vse v enem, ki to govorijo, imajo očitno grandiozno psihopatsko motnjo, ali kakorkoli se že temu reče, pač tako, kot se sicer obnašajo na mednarodnem parketu, ko kot čivavce lajajo in tekajo za vsemi, misleč, da so nemške doge; in si zdaj umišljajo, da koga v tujini v resnici zanima dogajanje v tej od boga pozabljeni podalpski polit kriminalni greznici, po kateri maloumne princese slovenskega političnega podzemlja plešejo v živo rdečih štiklih tako, kot na frulice špilajo njihovi »bossi«, bebavo blebečejo vse, kar jim napišejo na listke in potem trobezljajo v mikrofone take kapitalne neumnosti, da se v centru prestolnice celo ulični kužki, ko to slišijo, mečejo ob tla in butajo z glavo ob kandelabre; politične puhloglavke in kokete pa ob tem še kar šobijo živo rdeče našminkane ustnice, dramatično čofotajo po tej gnojnici in se ob vsem smradu, ki ga skupaj s svojimi kulisnimi in zakulisnimi pajdaši dvigajo, še kar veselo pretvarjajo, da so prelesten okras na čokoladni torti, ne pa le našminkane in v drage cote zakamuflirane »kokoške na gnoju«, ki jih je »petelin« sicer že čisto skljuval in oskubil do gole šiške, one se pa še kar stiskajo k njemu. Avše!« Več…
GRENKI »VALENTINOV« SRČEK ZA ALOJZA KOVŠCO V PRODORNEM ODPRTEM PISMU MIRANA ZUPANČIČA: »RAZREŠITI SI ME HOTEL, ČETUDI SEM TE OPOZORIL NA NEZAKONITOST TVOJE NAMERE«! IN, »LOJZE, KAJ BOŠ ZDAJ STORIL?«
Letošnje Valentinovo, ki je obenem tudi pustna sobota, bo verjetno še kar nekaj časa v spominu slovenske lovske, a tudi laične in kritične javnosti, gotovo pa tudi vsaj še kakšen dan tudi v mislih Alojza Kovšce, predsednika Lovske zveze Slovenije, ki si je, kot smo že sredi minulega oktobra poročali na našem spletnem portalu, že vse od maja lanskega leta močno prizadeval, da bi po svoje »poenotil« Upravni odbor te, z 21 tisoč člani, ene največjih nevladnih organizacij na Slovenskem, vsekakor pa največje oborožene formacije, ki poleg tega deluje v javnem interesu na področju narave, zaradi česar seveda tudi širši, pa zainteresirani in kritični slovenski javnosti nikakor ne more in ne sme biti vseeno, kaj se v njej in okoli nje dogaja. Kot smo torej podrobno poročali oktobra, si je Alojz Kovšca na vse kriplje prizadeval, da bi iz Upravnega odbora LZS spravil »oporečnika« Mirana Zupančiča, sicer podpredsednika Zveze lovskih družin Ljubljana, ki ga je v Upravni odbor LZS tudi izvolila. Takrat smo poročali tudi o tem, kako se je namera predsednika LZS Alojza Kovšce v bistvu na celi črti sfižila. Zdaj, danes, 14. februarja 2026, natanko štiri mesece po »zloglasnem« Kovščinem sklicu in sestanku zakonitih zastopnikov članic LZS v volilnem okolišu Ljubljana, ki je bil 14. oktobra 2025 v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana-Vič, pa se zdi, da je že zjutraj in potem vse dopoldne vse, kar že nekaj mesecev vedno bolj brbotajoče vre med slovenskimi lovci, kulminiralo v pravo vrelišče! Telefoni so pregorevali in elektronska sporočila so švigala z vseh strani. V Delovi Sobotni prilogi je namreč prav danes objavljeno, za slovensko lovstvo neverjetno odkrito ter izjemno direktno in kritično Odprto pismo Alojzu Kovšci, predsedniku Lovske zveze Slovenije, ki ga je na omenjenega naslovil prav v Kovščino nemilost »pahnjeni« Miran Zupančič, član Upravnega odbora LZS in podpredsednik Zveze lovskih družin Ljubljana, ki Alojza Kovšco v pismu med drugim jasno in brezkompromisno sprašuje: »Na seji Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije, ki je avdiovizualno posneta, si izjavil, citiram: »Miran, s teboj jaz ne morem več sodelovati, zato boš moral ti zapustiti upravni odbor lovske zveze, ali pa ga bom jaz.« Ker so seje Upravnega odbora LZS javne, te zdaj na tem mestu javno sprašujem: Lojze, kaj boš storil? Sam sem še zmeraj član Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije. Ga boš ti zdaj zato zapustil?« Več…