Če želi kdo danes na Slovenskem graditi brez gradbenega dovoljenja in postaviti »nadomestek«, in to kakršnegakoli! – kot to v resnici kaže precizen anatomski pogled v šokantni primer načrtovanega rušenja Brjanskega mostu na reki Krki v Podbočju ter na njegovem mestu načrtovana izgradnja brutalno morbidnega avtocestnega armiranobetonca, pri čemer gredo »podboški« mostni »ideologi« z banalnim maskiranjem betona z lesom do konca in se prav očitno in cinično norčujejo iz strokovne in laične javnosti, iz »kulturovarstva«, iz mostogradnje in mostne projektive, iz arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture ter iz ljudi, ki bodo s tem prostorskim ekscesom primorani živeti! – morate samo postati lastnik ali uradni upravljavec v register nepremične dediščine vpisane nepremičnine oziroma kulturne vrednote; potem pa plačati iz lastnega žepa, oziroma v tem konkretnem primeru davkoplačevalskega, »bistrega« statika, po možnosti gospo in gospoda, ki »razumeta« situacijo in izdelata ustrezno »statično poročilo« in »detajlni pregled nepremičnine«, iz katerih jasno izhaja, da je konkretna nepremičnina »dotrajana« in »propadla« do te mere, da se je »ne da obnoviti«, poleg tega pa je »nevarna« in »življenje ogrožujoča«, četudi trdno stoji in kljubuje takim »sfriziranim« poročilom, času in vremenskim ujmam še mnogo let potem, ko so spisana; obenem pa je z neverjetno »srečo« in »naključjem?« z njimi, zlasti v »katastrofičnem« delu, nenavadno »kompatibilno« tudi dve leti prej spisano konservatorsko poročilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine, tako da lahko nadvse »pridna« pristojna uradnica Ministrstva za kulturo na podlagi zloglasnega in med slovenskimi investitorji nadvse čislanega 31. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine v treh delovnih dneh izda »kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine«, v katerem je potem še eksplicitno navedeno, da: »Gradbeni zakon v drugem odstavku 5. člena določa, da se odstranitev objekta lahko začne brez gradbenega dovoljenja, in sicer na podlagi prijave začetka gradnje (63. člen GZ)«. In, če ste »izbrani« oziroma »izbranec«, vam še isti dan, najkasneje naslednji, na vaš naslov »osebno vročijo« soglasje, tako da ne izgubljate časa in se lahko začnete takoj pripravljati na uničevanje kulturne dediščine, skupnega in javnega dobrega ter začnete uresničevati to, kar ste si sami ali skupaj s svojimi morebitnimi zakulisnimi interesno kontaminiranimi »prijatelji« brezskrupulozno zamislili. Pa le brez skrbi! Ob tem ne boste imeli nikjer v »kulturnovarstvenem soglasju« zapisane niti besede o tem, da je na mesto domnevno »dotrajane« in »propadle« kulturne in prostorske dediščinske in javne vrednote potrebno postaviti v materialih in videzu identično rekonstrukcijo obstoječe nepremičnine, ki bi bila v konkretnem primeru podboškega mostu izvedbeno vsaj pol cenejša in vsaj eno leto hitrejša kot načrtovana armiranobetonska spaka, ki bo poleg nepotrebnega čezmernega zapravljanja davkoplačevalskega denarja za zmeraj opustošila in razvrednotila tudi naravno in kulturno okolje ter skupno dobro na tem edinstvenem območju »lesenih mostov« na reki Krki, kjer so sicer v zadnjih petih letih in v radiju dobrih dvajset kilometrov v obeh sosednjih občinah, kostanjeviški in brežiški, izjemno uspešno in prostorsko ter dediščinsko senzibilno v lesu in jeklu rekonstruirali kar 5! pet! takšnih leseno hibridnih mostov na reki Krki, zaradi česar je katastrofalna namera uničenja edinstvene kulturne in tehniške dediščine, ki jo predstavlja z letnico nastanka 1866 ter s 115 metrskim razponom najdaljši leseni hibridni most na reki Krki v Podbočju, še toliko bolj šokantna! Ker pa je vse to na območju Mestne občine Krško, ki je nedvomno ena najbogatejših občin na Slovenskem, poleg tega pa v režiji Republike Slovenije in tako na račun in »z računa« vseh slovenskih davkoplačevalcev in državljanov, pa je ne le toliko bolj, ampak najbolj in absolutno sramotna ter do konca nesprejemljiva! Kriminalna! Več…
ALI JE PODLAGA ZA UNIČENJE 160-LETNE KULTURNE IN TEHNIŠKE VREDNOTE NA KRKI »STROKOVNO STALIŠČE«, V KATEREM ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE NAVAJA NERESNIČNA DEJSTVA, SAM SEBI PRIHAJA V NASPROTJA, POVZEMA KATASTROFIČNE NAPOVEDI GRADBENIKA, KI GA JE PRETEČENI ČAS POPOLNOMA DEMANTIRAL, SE »PRESEŽNO« POSTAVLJA NA MESTO RAZSODNIKA ZA CELOSTNO IN TRAJNO PROMETNO UREDITEV, PRI ČEMER NA KONCU ARHEOLOG IN ETNOLOG »STROKOVNO« UGOTAVLJATA TUDI PRIMERNOST ARHITEKTURNE IN PROJEKTANTSKE REŠITVE NADOMESTNEGA ARMIRANOBETONSKEGA MOSTU?
»Čigavi talci so torej v resnici krajani Podbočja? In, glede na to, da most potrebujejo čimprej, poleg tega pa je na tem mestu v register kulturne dediščine zapisana vrednota, zakaj raje država in občina uničujeta in degradirata ter se podajata v betonersko prostorsko in časovno past, ki bo morda prinesla most do konca leta 2027 ali pa tudi ne; hibridni leseno jekleni most, posnetek tega, ki je vpisan v register, pa bi lahko z zadostno tonažo in za tretjino cene tega, kar načrtujejo, na tem mestu zrasel v šest do osmih mesecih, kar je v zadnjih petih letih že bilo izvedeno tako na obeh, Južnem in Severnem mostu v Kostanjevici na Krki, leta 2021 v bližnjih Cerkljah na Krki ter leta 2023 na Borštu pri Cerkljah!?« smo pred enim tednom zapisali na našem kritičnem spletnem portalu v prvem delu sage o nepredstavljivem načrtnem uničenju v register vpisane kulturne dediščine EŠD 17358, to je 160 let starega Brjanskega mostu čez reko Krko v Podbočju, kjer prav na mestu te kulturne, tehniške in prostorske vrednote Direkcija za infrastrukturo skupaj z betonersko in še kako drugače kontaminiranimi ozadji, načrtuje izgradnjo brutalno banalnega armiranobetonca z avtocestno nosilnostjo 40 ton za krajevno skupnost, ki ima z vsemi odročnimi vasmi po Gorjancih skupaj nekaj sto prebivalcev, in to pod krinko zavajajoče floskule o »nevarnosti« mostu, kar je pač del ustaljene matrike državno zasebnih uničevalcev na Slovenskem, ko se s svojimi brezobzirnimi interesi želijo polastiti ali vsiliti svojo manipulativno namero. Ker so »nevarni«, se npr. krvoločno kvotno strelja zavarovane »okusne« mlade medvede in medvedje mladiče do 100 kilogramov s »sočnimi tačkami« za sladokusce; ker so »nevarna«, se v urbanih in polurbanih sredinah podira najbolj karizmatična in zavarovana drevesa in naravno dediščino, pustoši ljubljanski Grajski grič, Rožnik, posega v lipov drevored v Pivoli, mestni gozd Panovec v Novi Gorici, vse za »zeleno« biomaso in lesne sekance; ker je »nevarna«, potem ko se je leta namerno ne vzdržuje in obnavlja, se nepovratno ruši in uničuje kulturna in tehniška dediščina, ljubljanski Bellevue, železniška postaja, Vurnikova Vila Adlešič, Plečnikov stadion, še malo pa pride na vrsto Ravnikarjev Trg republike! ter mnoge druge grajene vrednote in mostove, za kar je ta trenutek najbolj eklatanten primer na Slovenskem prav v teh dneh nameravana popolna porušitev in odstranitev znamenitega leseno hibridnega Brjanskega mostu na Krki v Podbočju; pri čemer uradni državni in »neuradni« zakulisni akterji na razne načine že leta, s popolno zaporo »nevarnega« mostu pa od 27. novembra lani, držijo v šahu in za talce krajane Podbočja in okoliških vasi, tako da jih ob živce parajoči vsakodnevni »obvozni« resničnosti pač spravljajo v položaj, ko je mnogim že čisto vseeno, kako uničen bo dolgoročno njihov kraj in bivalno okolje, da se bodo le vozili čez most. Pri tem je videti naravnost najbolj šokantni del zgodbe ter izvirni greh in jedro zla prav tam, kjer se sicer najširša slovenska davkoplačevalska javnost najbolj zanaša, da je za kulturno dediščino varno in dobro poskrbljeno: to pa sta Zavod za varstvo kulturne dediščine s svojimi »strokovnimi stališči« in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ki s kulturnovarstvenimi soglasji prikimava in se hlapčevsko klanja uničevalcem. Več…
»GOZD JE GLEDAL S SRCEM ČLOVEKA, KI RAZUME, DA NARAVA NI LE PROSTOR, AMPAK JE DOM IN UČITELJ! NI LE GOVORIL O NARAVI, AMPAK JO JE POSLUŠAL IN S TEM UČIL TUDI NAS!«
»Spoštovana gospa Ana Ašič, vaše pisanje o velikih zvereh in drugih vrstah prostoživečih divjih živali je celovito in strokovno, takšno, kakršnega v širši slovenski javnosti še ni bilo. To je ta trenutek velika priložnost, spodbuda in budnica za vse odgovorne in za vse, ki se zavedamo prepleta, soodvisnosti in pomena ekoloških sistemov za trajnost življenja. Samo čestitam vam lahko za tako profesionalen, visoko etičen in utemeljen odziv na dogajanje zaradi odstrela medvedov in velikih zveri! Bi pa k temu in ob tem dodal še nekaj misli…« S temi besedami se je mag. Janez Černač obrnil na naš spletni portal v začetku maja 2019, komaj tri tedne po naših prvih javno objavljenih zgodbah o »naravi in družbi«. Seveda smo njegovih 30 tez in poziv k varovanju in ohranjanju narave objavili. To je bil začetek našega lepega sodelovanja, saj smo zmeraj radi prisluhnili in objavili zapise, s katerimi je mag. Janez Černač trkal na zavest vseh o nujnosti senzibilnega in odgovornega odnosa do narave. Posebej odmevno in spet izjemno aktualno je bilo njegovo razmišljanje v naši večtedenski spletni debati kritične strokovne javnosti o loviščih s posebnim namenom februarja 2021, kjer je jasno zagovarjal stališče, da je treba »lovišča s posebnim namenom preimenovati v naravovarstvena območja Kočevsko-Kolpa, Snežnik, Pohorje, Karavanke, Mura«. Danes, 16. aprila 2026 dopoldne nam je mag. Robert Tomazin, prav tako gozdar, lovec in veliki zagovornik narave s Kočevske ter dolgoletni prijatelj mag. Janeza Černača, sporočil žalostno vest, da je zavzeti naravovarstvenik, lovec, diplomirani inženir gozdarstva, nekdanji direktor Gozdnega gospodarstva Kočevje in nekdanji urednik revije Lovec, minulo noč preminil v 89. letu starosti. Janez Černač je bil rojen 16. avgusta 1937 v Gorenji vasi pri Mirni. Leta 1963 je diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1981 tudi magistriral. Preden je leta 1988 prevzel vodenje GG Kočevje, je bil skoraj deset let, od 1979 do 1988, republiški lovski in ribiški inšpektor. Janez Černač je bil avtor in utemeljitelj Etičnega kodeksa slovenskih lovcev ter izvedenec Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi (CIC), ene najbolj vplivnih in uglednih mednarodnih lovskih organizacij na svetu. Kot gozdar pa je vztrajno in uspešno uveljavljal sonaravno gospodarjenje z gozdovi ter se neumorno zavzemal za gozdarstvo kot kulturno in etično stroko. Na Kočevskem, kjer je preživel večino svojega življenja, je neumorno deloval za ohranjanje vseh njenih dragocenih naravnih in prostorskih vrednot, ji posvečal strokovne članke, knjižne prispevke in tudi monografijo Kočevska, obenem pa je neutrudno upodabljal njeno naravno in še posebej medvedje bogastvo Kočevske s svojim slikarskim ustvarjanjem in delovanjem, ki je bogatilo in ustvarjalno osmišljalo njegovo življenje zadnja desetletja. V spomin in poklon delu mag. Janeza Černača in njegovim vztrajnim prizadevanjem za varovanje in ohranjanje narave na Slovenskem v nadaljevanju ponovno predstavljamo njegove prve misli, ki smo jih 12. maja 2019 predstavili na našem kritičnem spletnem portalu; in ki so zdaj, sedem let kasneje morda aktualnejše kot kdaj koli doslej; njegovo delo in zavezanost naravi pa vizionarsko navdihujoča, kar je ob današnji žalostni vesti s Kočevskega najbolj lepo in strnjeno povedal mag. Robert Tomazin: »Mag. Janez Černač je znal gledati gozd ne le z očmi gozdarja, temveč s srcem človeka, ki razume, da narava ni le prostor, temveč je dom in učitelj. Kočevsko je nosil v sebi in ga nesebično delil z drugimi – s sliko, besedo in tihim zgledom. Bil je človek, ki ni le govoril o naravi, ampak jo je poslušal in v tem poslušanju učil tudi nas. Z njegovim odhodom Kočevska ni izgubila le ambasadorja, temveč glas, ki je znal povezovati ljudi, prostor in čas. Njegova ljubezen do gozdov pa ostaja – v poteh, ki jih je prehodil, in v mislih, ki jih je zapustil.« In to je res tisto, kar je v tem trenutku treba najbolj povedati o mag. Janezu Černaču, o njegovi predanosti in o vsem, za kar se je tako srčno zavzemal. In za kar smo mu lahko le iz srca hvaležni. Več…
KDO JE NA SMRT OBSODIL ZNAMENITI BRJANSKI MOST ČEZ KRKO V PODBOČJU? ZVEZANE ROKE MINISTRSTVA ZA KULTURO IN INŠPEKTORATA!? ČIGAVI TALCI SO V RESNICI KRAJANI PODBOČJA IN OKOLIŠKIH VASI!? IN, ALI JIH NEKDO PELJE IZ MAJHNEGA V VELIKI PEKEL!?
»Ob tem se kar nekaj prebivalcem, s katerimi smo se dve soboti zapored pogovarjali na terenu, vse pogosteje porajajo vprašanja, ali je bilo res tako zelo nujno povsem zapreti most ter jih kot talce držati v šahu vsakodnevnih sitnosti zaradi tega zaprtja; pa, ali je most, ki je v resnici leseno jeklen – seveda pa očitno nevzdrževan in zanemarjen ter tako prava podoba in izraz tega, kako beden gospodar je v resnici slovenska država – ali je torej most res v tako katastrofičnem stanju, da mu ni več pomoči? Ali pa se že od leta 2018, ko so se očitno v nekaterih »krogih« dvignili apetiti po mostnem armiranobetonskem težkokategorniku, perfidno ustvarja okoliščine in psihozo, da ni druge rešitve kot novi most!? S tem, ko so prebivalci že čisto na koncu z živci, pa se jih psihično lomi zato, da so pripravljeni v tem njihovem okolju sprejeti na Krki karkoli, da jim to le olajša vsakdan in lahko prehajajo z ene strani reke na drugo?! Čigavi talci so torej v resnici krajani Podbočja? In, glede na to, da most potrebujejo čimprej, poleg tega pa je na tem mestu v register kulturne dediščine zapisana vrednota, zakaj raje država in občina uničujeta in degradirata ter se podajata v betonersko prostorsko in časovno past, ki bo morda prinesla most do konca leta 2027 ali pa tudi ne; hibridni leseno jekleni most, posnetek tega, ki je vpisan v register, pa bi lahko z zadostno tonažo in za tretjino cene tega, kar načrtujejo, na tem mestu zrasel v šestih do osmih mesecih, kar je v zadnjih petih letih že bilo izvedeno tako na obeh, Južnem in Severnem mostu v Kostanjevici na Krki, leta 2021 v bližnjih Cerkljah na Krki ter leta 2023 na Borštu pri Cerkljah!?« Več…
SKRAJNI ČAS, DA PROTIKORUPCIJSKA KOMISIJA ODLOČNO VZAME V ROKE SLOVENSKO UPRAVLJANJE Z MEDVEDOM TER TEMELJITO PREVERI IN PREMEČE PRAV VSE INSTITUCIJE, »STROKOVNJAKE« IN URADNIKE, KI HUJSKAJO IN SO VPLETENI V STRELJANJE TE ZAVAROVANE VRSTE! »ZAVZETI« POLITIČNI BOJEVNIKI PROTI KORUPCIJI PA NAJ SE ZA PREPRIČLJIV ZAČETEK IZKAŽEJO PRI ZATIRANJU »MEDVEDJIH« KONFLIKTNIH INTERESNIH PRAKS IN Z NJIMI POVEZANEGA PERFIDNEGA TRGOVANJA Z VPLIVOM TER MEDVEDJIMI IN NAŠIMI ŽIVLJENJI!
Ker se prav te dni vse bolj krepi in že spet dviga v slovenski javnosti jadikovanje, zaradi nepostreljenih medvedov; in medvedji eksperti v pogrošnem »tisku« že spet katastrofično tarnajo, napovedujejo, teatralno vijejo roke in opozarjajo, da se utegne kmalu zgoditi »smrtna žrtev«, zaradi medveda, kakopak; pa ker je ravno danes spet 13. april in torej dan in god svetega Ursusa, pa sedma obletnica odmevnega začetka in javnega delovanja našega spletnega portala ter preiskovalne zgodbe »Ne gozdni, eni drugi volkovi in medvedi so nevarni!«, se zdi vse to naravnost odlična priložnost in trenutek, ko je o vsem tem že toliko glasnega in javnega govorjenja o medvedih, da se končno nanje in na upravljanje z njimi z nadvse ostrim pogledom ozre tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki ji zato na ta praznik našega kritičnega spletnega portala javno in tudi naslovno za poglobljeno razumevanje zapletene problematike streljanja medvedov na Slovenskem, predajamo v vednost vse, kar smo z nadvse poglobljenim preiskovalnim delom doslej razkrili in ugotovili o spornih koruptivno kontaminiranih praksah, konfliktu interesov ter trgovanju vpletenih akterjev z lovskim, interesnim in političnim vplivom za doseganje sramotnega kvotnega streljanja zavarovanih rjavih medvedov na Slovenskem ter s tem zavestnega in naklepnega pustošenja narave. S streljaškim diskurzom in koruptivno kontaminiranostjo odločevalskih praktik pa tudi vrednostnega in etičnega pustošenja slovenske družbe! Ko torej streljači medvedov že tako prosijo, jokajo in kličejo po pozornosti, je res prav, da so uzrti in jo dobijo! Tudi in najprej od KPK! Po potrebi pa še od koga! Več…
»BOG NE POSLUŠA MOLITEV TISTIH, KI VODIJO VOJNO!« TER: »ZAHVALJEN ZA TO NAŠO SREČNO VELIKO NOČ IN NE PRESLIŠI NAŠE PROŠNJE, DA BI JE BILI DELEŽNI TUDI DRUGI, SAJ SI VENDAR VSTAL ZA VSE!«
»Bog ne posluša molitev tistih, ki vodijo vojno, in jo zavrača z besedami: Tudi če bi pomnožili molitve, jih ne bi poslušal. Vaše roke so polne krvi! Ni se oborožil, ni se branil, ni vodil nobene vojne. Uteleša Božji obraz, ki vedno zavrača nasilje, in namesto da bi se rešil, je dovolil, da ga pribijejo na križ, da bi objel vse križe, postavljene v vsakem času in v vsakem kraju v zgodovini človeštva. Bratje in sestre, to je naš Bog: Jezus, Kralj miru, ki zavrača vojno, ki ga nihče ne more uporabiti za opravičevanje vojne, ki ne posluša molitev tistih, ki vodijo vojno in jo zavrača z besedami: Tudi če bi množili molitve, jih ne bi poslušal. Z vaših rok kaplja kri!« S temi besedami je papež Leon XIV na letošnjo Cvetno nedeljo v nagovoru zbranim na Trgu svetega Petra v Rimu takoj na začetku najbolj svetega krščanskega tedna pred veliko nočjo jasno in glasno sporočil kristjanom in vsemu svetu, da sta vojna in nasilje za vsakega, ki veruje v Boga, pa tudi za tistega, ki ne, nesprejemljiva in tako predal svetu odločno velikonočno poslanico. Njej, tako kot je že tradicija naših velikonočnih voščil, tudi letos pridružujemo rahločutne in navdihujoče besede patra Pavla Jakopa, pesnika, frančiškana in župnika Marijinega Oznanjenja na Tromostovju: »Gospod vstajenja! Postavi nam svet zopet na noge, na novo ga zavrti v pravo smer; naj se vrti k Tebi, naj se vrti k človeku, naj se vrti k miru, naj se vrti k življenju, naj se vrti z ljubeznijo! Gospod vstajenja! Pri nas lahko praznujemo vstajenje, tu, pri nas, še lahko pojemo veselo alelujo; mi lahko vstanemo s Teboj iz groba, mi lahko vstanemo k novemu upanju, mi imamo srečno veliko noč ob kresovih, polnih mizah in rokovanju. Gospod vstajenja! Bodi zahvaljen za ta veliki dar, za to našo srečno veliko noč in ne presliši naše prošnje, da bi je bili deležni tudi drugi, saj si vendar vstal za vse!« Več…
DRAGE MAME Z OTROKI IN VSE, KI JIH MORDA NIMATE, A Z LJUBEZNIJO IN VERO VANJE DELATE VSE ZA DOBRO MLADIH RODOV, NE ODNEHAJMO! NAŠI OTROCI, NAŠI MLADI SO SRČNI, LJUBEČI, SOČUTNI, ISKRENI, ODPRTI RESNICI! NE DOVOLIMO, DA MLADE KDOR KOLI STIGMATIZIRA IN SATANIZIRA, KER MISLIJO S SVOJO GLAVO! IN KER ZLU, KI SE JE RAZRASLO ČEZ VSE, JASNO IZREKAJO »NE«! LJUBIMO IN PODPIRAJMO JIH Z NAŠO BREZPOGOJNO BLIŽINO! V TEM SMO VSE ŽENSKE NAJBOLJ MAME! IN, HVALA NAŠIM MAMAM, KI SO NAM PREDALE TO LJUBEČO MODROST MATERINSTVA!
»Mama je zmeraj na tvoji strani, tudi, če nimaš prav, te brani. Pomaga ti iz zadrege in vse napravi zate, saj mama zares verjame vate. Lepo je, da ima tudi mama mamo, da kdaj nasloni glavo na njeno ramo. Ni večjega bogastva na tem planetu, kot je ljubezen v srcih vseh mam na svetu.«
Feri Lainšček Več…
»Z LEVE JE SREDINA ZMERAJ NA DESNI! IN Z DESNE JE SREDINA ZMERAJ NA LEVI!«
»Resno novinarstvo je polno sveta, je venomer v njem, a je od njega tudi odmaknjeno. Mnogokrat zapostavljeno, izločeno, prezrto, nevidno ujeto v zlovešči molk in prisilno osamo. Zmeraj znova gori na grmadi zavisti, omalovaževanja, podcenjevanja, posmeha ter individualnega in kolektivnega gneva, saj ne pristaja na večne predstave s »kruhom in igrami«, ki se jim mnogi tako radi predajajo. Čeznje sliši in vidi in čuti in to zmeraj pove. Ne sprašuje za ceno. Itak je zmeraj visoka. In ne za stran, ki jo razkriva. Levo in desno, oboje je irelevantno. Za resno novinarstvo ni odločitev, ki so ene leve in zmeraj dobre in druge desne in zmeraj slabe ter vice versa, ampak so samo odločitve, ki bodo državljanom prinesle nekaj dobrega in nekaj slabega. V vsaki je zmeraj eno in drugo. Resno novinarstvo s svojim preciznim analitičnim instrumentarijem, poznavanjem teme, sposobnostjo artikulacije in izbrušenimi poklicnimi veščinami jasno spregovori o prvem in drugem.« Več…
ALI VSI, KI NAM JE RESNIČNO MAR ZA SLOVENSKO NARAVO, OKOLJE IN PROSTOR TER ČLOVEKA VREDNO BIVANJE IN ŽIVLJENJE, SPLOH LAHKO VOLIMO KAKO DRUGAČE KOT PROTI DOSEDANJEMU DRŽAVNEMU IN LOKALNEMU ENERGO LIBERALNEMU KORPORATIVNEMU KRIMINALU IN KORUPCIJI, PA ČE NAM ZADNJE DNI ŠE TAKO SKUŠAJO PREUSMERITI POZORNOST PRAV Z NJIH!? IZBIRA JE SAMO: ZA KRIMINAL? PROTI KRIMINALU? TOKRAT, ŽAL, NI NOBENE TRETJE POTI! RAZEN ČISTEGA NATEGA!
Dragi bralci in bralke, že ves teden, odkar smo v ponedeljek objavili naše publicistično razmišljanje ob »8. marcu«, danes pa še posebej, nam zvonijo telefoni, dežujejo sms-i, emaili in WhatsApp sporočila, v katerih nas mnogi, ki vam je nadvse mar za slovensko naravo, okolje in prostor ter bivanje in življenje v njem, sprašujete, kaj, kako in koga »bomo« volili. Praviloma se mi javno na take pozive in vprašanja v predvolilnem času ne odzivamo, saj zagovarjamo stališče, ki smo ga v preteklih letih neštetokrat dokazali z našim vsem vidnim delom na portalu, da ne glede na izid volitev, mi ostajamo hudi in popadljivi »psi čuvaji« in kritično gledamo pod prste vsaki oblasti, ne glede na opcijo in stran politične pahljače. Mi smo neodvisen, samonikli, nepridobitni, kritični specializirani spletni portal o naravi, okolju in prostoru ter vseh z njimi povezanih relevantnih tem in vprašanj v slovenski družbi, tako da je naš oster in, ja, pronicljiv pogled še posebej izostren ravno skozi prizmo narave, okolja in prostora ter posledic, ki jih upravljanje z njimi, prinaša življenju in bivanju na Slovenskem. V tem smislu, dragi bralci in bralke, bi vas pa tokrat pred nedeljskimi volitvami vseeno radi spomnili na eno, po našem mnenju, nadvse pomembno dejstvo. Več…
ČETRT STOLETJA S HČERKO »TAM, DALEČ«. MARIA MONTESSORI. KER IMA MOJ MOŽ SLUŽBO, JE LAHKO ALI CELO MORA BITI MOJE DELO ZASTONJ!? »V PEKLU JE POSEBNO MESTO ZA ŽENSKE, KI SI NE POMAGAJO«! PRINCESE SLOVENSKEGA POLITKRIMINALNEGA PODZEMLJA OB TEM V SMEH! JURI MURI Z MILIJONČKI V JUŽNE KRAJE! GLAVNI BIZNIS PA ŠE NAPREJ: »KURBE, DROGA IN OROŽJE«! IN, JASNO, ENERGETIKA!
»Omejenci ali pa manipulanti in pokvarjenci ter politkriminalni hlapci in služkinje ter vse v enem, ki to govorijo, imajo očitno grandiozno psihopatsko motnjo, ali kakorkoli se že temu reče, pač tako, kot se sicer obnašajo na mednarodnem parketu, ko kot čivavce lajajo in tekajo za vsemi, misleč, da so nemške doge; in si zdaj umišljajo, da koga v tujini v resnici zanima dogajanje v tej od boga pozabljeni podalpski polit kriminalni greznici, po kateri maloumne princese slovenskega političnega podzemlja plešejo v živo rdečih štiklih tako, kot na frulice špilajo njihovi »bossi«, bebavo blebečejo vse, kar jim napišejo na listke in potem trobezljajo v mikrofone take kapitalne neumnosti, da se v centru prestolnice celo ulični kužki, ko to slišijo, mečejo ob tla in butajo z glavo ob kandelabre; politične puhloglavke in kokete pa ob tem še kar šobijo živo rdeče našminkane ustnice, dramatično čofotajo po tej gnojnici in se ob vsem smradu, ki ga skupaj s svojimi kulisnimi in zakulisnimi pajdaši dvigajo, še kar veselo pretvarjajo, da so prelesten okras na čokoladni torti, ne pa le našminkane in v drage cote zakamuflirane »kokoške na gnoju«, ki jih je »petelin« sicer že čisto skljuval in oskubil do gole šiške, one se pa še kar stiskajo k njemu. Avše!« Več…