KDO JE NA SMRT OBSODIL ZNAMENITI BRJANSKI MOST ČEZ KRKO V PODBOČJU? ZVEZANE ROKE MINISTRSTVA ZA KULTURO IN INŠPEKTORATA!? ČIGAVI TALCI SO V RESNICI KRAJANI PODBOČJA IN OKOLIŠKIH VASI!? IN, ALI JIH NEKDO PELJE IZ MAJHNEGA V VELIKI PEKEL!?

»Ob tem se kar nekaj prebivalcem, s katerimi smo se dve soboti zapored pogovarjali na terenu, vse pogosteje porajajo vprašanja, ali je bilo res tako zelo nujno povsem zapreti most ter jih kot talce držati v šahu vsakodnevnih sitnosti zaradi tega zaprtja; pa, ali je most, ki je v resnici leseno jeklen – seveda pa očitno nevzdrževan in zanemarjen ter tako prava podoba in izraz tega, kako beden gospodar je v resnici slovenska država – ali je torej most res v tako katastrofičnem stanju, da mu ni več pomoči? Ali pa se že od leta 2018, ko so se očitno v nekaterih »krogih« dvignili apetiti po mostnem armiranobetonskem težkokategorniku, perfidno ustvarja okoliščine in psihozo, da ni druge rešitve kot novi most!? S tem, ko so prebivalci že čisto na koncu z živci, pa se jih psihično lomi zato, da so pripravljeni v tem njihovem okolju sprejeti na Krki karkoli, da jim to le olajša vsakdan in lahko prehajajo z ene strani reke na drugo?! Čigavi talci so torej v resnici krajani Podbočja? In, glede na to, da most potrebujejo čimprej, poleg tega pa je na tem mestu v register kulturne dediščine zapisana vrednota, zakaj raje država in občina uničujeta in degradirata ter se podajata v betonersko prostorsko in časovno past, ki bo morda prinesla most do konca leta 2027 ali pa tudi ne; hibridni leseno jekleni most, posnetek tega, ki je vpisan v register, pa bi lahko z zadostno tonažo in za tretjino cene tega, kar načrtujejo, na tem mestu zrasel v šestih do osmih mesecih, kar je v zadnjih petih letih že bilo izvedeno tako na obeh, Južnem in Severnem mostu v Kostanjevici na Krki, leta 2021 v bližnjih Cerkljah na Krki ter leta 2023 na Borštu pri Cerkljah!?«

Bo moral znameniti Brjanski most čez poetično Krko v Podbočju res pasti zato, da ga nadomesti tak kreativno podpovprečen in banalno nadpovprečen armiranobetonec z avtocestno nosilnostjo v kraju z nekaj sto prebivalci!? // Foto: Ana Ašič (zgoraj) / Foto: Posnetek zaslona (spodaj)

Piše: Ana Ašič

Fotografije: Ana Ašič

Naslovna fotografija: Ana Ašič

DONACIJA SIC!

Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d. Namen nakazila: DONACIJA SIC! Koda namena: CHAR

Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete in nas pri naših prizadevanjih za izvirno, angažirano, kritično, pristno, profesionalno in etično ter zares neodvisno in nepridobitno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni! HVALA!

14. april 2026

Krajani Podbočja, nekdaj Svetega Križa pri Kostanjevici, in okoliških krajev z obeh strani reke Krke, še posebej Broda v Podbočju – tu, kot že ime pove, je nekdaj vozil brod za prečkanje reke, od 7. oktobra 1866 pa je prav na tem mestu sijajno umeščen v prostor znameniti Brjanski most, ki je bil dograjen, odprt in blagoslovljen na praznik Rožnovenske Matere Božje in je od takrat bil in je že 160 let, poleg tročelnega kamnitega mostu v Podbočju, mostičkov čez Sušico in kamnitega leva s Starega gradu, eden največjih ponosov tega prelepega idiličnega kraja s čudovito in poetično lego pod Bočjem, med Krko in Gorjanci – no, krajani tod okoli so že od 27. novembra 2025 prav zaradi tega mostu v precejšnji stiski in vsakodnevnih tegobah, saj je prav od omenjenega datuma za ves promet zaprt ta njihov znameniti leseni hibridni most, ki je bil sicer pred leti temeljito prenovljen in ojačan po vseh 115 metrih razpona z osmimi tračnimi vzporednimi masivnimi železnimi horizontalnimi nosilci. Takrat je bilo obnovljeno tudi podmostje in vozni del, tako da je še nedavno bila njegova nosilnost 12 ton, kar je ustrezno za lokalno okolje, kot je majhno Podbočje z nekaj vasmi po okoliških gričih in Gorjancih, kjer se ljudje ukvarjajo s kmetovanjem, vinogradništvom, se vozijo v službe v Krško, Brežice, Kostanjevico, zadnja leta pa se ukvarjajo tudi s turizmom, saj Krka, Bočje, Gadova peč, Gorjanci in drugi idilični kraji z ohranjeno kulturno dediščino in neokrnjeno naravo privabljajo sem vse več ljubiteljev pristnega, izvirnega in zelenega turizma, tudi kolesarjev in pohodnikov, vse bolj prepoznavne pa so tudi njihove vinske poti in destinacije, zlasti legendarna Gadova Peč in Bočje, saj so tudi prav tu kraji modre frankinje, cvička in modrega pinota.

Stiska in tegobe ljudi zaradi zaprtega mostu

Zaradi popolne zapore mostu morajo prebivalci obeh strani reke uporabljati obvoze, in sicer, čez mostove v Cerkljah na Krki ali v Kostanjevici na Krki. Oba kraja sta od Podbočja oddaljena nekje med 6 in 8 kilometri. Če je pritoževanje čez to morda za mnoge Slovence, ki se vsakodnevno skupaj s šolskimi in majhnimi otroki vozijo tudi veliko dlje v službo, šolo, vrtec in nazaj domov, slišati kar malo čudno, je seveda za bližnje domačine, ki so bili vajeni, da so na cilju prej kot po enem kilometru in le s »skokom« čez reko, precejšnja vsakodnevna preglavica in dodatna časovna in vsakršna obremenitev.

Pogled z Brjanskega mostu // Tu je Krka izjemno poetična // Foto: Ana Ašič

Tako da pravzaprav niti ni čudno, da ljudem na obeh bregovih reke Krke vse bolj narašča in prekipeva jeza, ker je most že več kot štiri mesece zaprt; zaradi česar le še bolj nestrpno pričakujejo gradnjo novega mostu, ki pa jih obenem navdaja tudi s precejšnjo skepso.

Ene predvsem, ker se zavedajo, da se lahko izgradnja novega mostu zavleče in nič kaj ne verjamejo obetom, da bodo v drugi polovici leta 2027 imeli novi most; pa tudi, če, je do takrat še več kot eno leto, oni pa si želijo most danes, jutri, čimprej!

Drugi, zlasti tisti, ki živijo blizu mostu ali pa imajo pogled nanj, pa so vse bolj skeptični in prežeti z nelagodjem, saj, prvič, niti ne vedo povsem dobro, kakšen naj bi bil novi most – v KS Podbočje ni bilo v tem smislu niti enega samega zbora krajanov, kot opozarjajo nekateri krajani in celo župan občine Krško; in drugič, se jim zdi zamenjava njihovega ljubega prelepega lesenega mostu z armiranobetonsko spako nesprejemljiva izbira, s katero pa jih je država, Ministrstvo za infrastrukturo in njen zloglasni Direktorat za infrastrukturo, preprosto povozila in že leta 2020, v času covida, skupaj z ljubljanskim PNZ d.o.o. iz Ljubljane zasnovala v tem idiličnem, poetičnem okolju ob Krki, prav tu, kjer je reka še posebej edinstvena in atraktivna ter lirična, brutalen in banalen betonerski objekt z »avtocestno« nosilnostjo 40 ton!

Čigavi talci so v resnici krajani Podbočja in okoliških vasi?

To je v resnici povsem nepojmljivo in nesprejemljivo za to fragilno okolje, tako v smislu umestitve takšnega objekta v prostor; kot v smislu prometnih posledic, ki jih bo to imelo za majhno lokalno okolje – Podbočje ima po uradnih podatkih iz lanskega leta 327 prebivalcev! – most s takšno nosilnostjo pa bo seveda generiral težek kamionski promet od blizu in daleč, s čimer bo dosedanji način življenja v Podbočju in bližnjih krajih za vse večne čase obrnjen na glavo; privlačnost v smislu butične idilične turistične destinacije pa se bo seveda s tem samodejno zmanjšala ali celo povsem usahnila. Banalno krašenje betona z lesom ne bo rešilo degradacije prostora, ki jo takšna kreativno podpovprečna in banalno nadpovprečna rešitev prinaša v poetično rečje in obrečje Krke.

Ob tem se kar nekaj prebivalcem, s katerimi smo se dve soboti zapored pogovarjali na terenu, vse pogosteje porajajo vprašanja, ali je bilo res tako zelo nujno povsem zapreti most ter jih kot talce držati v šahu vsakodnevnih sitnosti zaradi tega zaprtja; pa, ali je most, ki je v resnici leseno jeklen – seveda pa očitno nevzdrževan in zanemarjen, prava podoba in izraz tega, kako beden gospodar je v resnici slovenska država – ali je torej most res v tako katastrofičnem stanju, da mu ni več pomoči? Ali pa se že od leta 2018, ko so se očitno v nekaterih »krogih« dvignili apetiti po mostnem armiranobetonskem težkokategorniku, perfidno ustvarja okoliščine in psihozo, da ni druge rešitve kot novi most!? S tem, ko so prebivalci že čisto na koncu z živci, pa se jih psihično lomi zato, da so pripravljeni v tem njihovem okolju sprejeti na Krki karkoli, da jim le olajša vsakdan in lahko prehajajo z ene strani reke na drugo?!

Je Brjanski most v Podbočju res tako v slabem stanju ali je pač le eklatantno zanemarjen in nevzdrževan in kot tak poveden »obraz« države!? // Foto: Ana Ašič

Čigavi talci so torej v resnici krajani Podbočja? In, glede na to, da most potrebujejo čimprej, poleg tega pa je na tem mestu v register kulturne dediščine zapisana vrednota, zakaj raje država in občina uničujeta in degradirata ter se podajata v betonersko prostorsko in časovno past, ki bo morda prinesla most do konca leta 2027 ali pa tudi ne; hibridni leseno jekleni most, posnetek tega, ki je vpisan v register, pa bi lahko z zadostno tonažo in za tretjino cene tega, kar načrtujejo, na tem mestu zrasel v šest do osmih mesecih, kar je v zadnjih petih letih že bilo izvedeno tako na obeh, Južnem in Severnem mostu v Kostanjevici na Krki, leta 2021 v bližnjih Cerkljah na Krki ter leta 2023 na Borštu pri Cerkljah!?

Rahločutna skrb za ljudi? Ali iz majhnega v veliki pekel!?

Država in občina bi s tem pokazali, da jima je mar za naravno in kulturno dediščino, za spoštovanje njunih varovalk, za upoštevanje dogovorjenih državnih strategij, med drugimi strategije »Les je lep«, s katero naj bi se spodbujala rabo lesa pri gradnji javnih objektov, pa »I feel Slovenia«, ki poudarja celostne trajnostne pristope pri trženju in turizmu Slovenije, da o tem, kakšen »ogljični odtis« pušča gradnja »armiranobetonca« v primerjavi s hibridnim leseno jeklenim mostom niti ne govorimo; poleg tega pa bi s spoštljivim in rahločutnim odnosom do teh krajev, teh prostorskih, naravnih in kulturnih vrednot tako država kot občina eksplicitno povedala, da jim je resnično mar za te ljudi ter za njihova prizadevanja po boljšem, lepšem in resnično trajnostnem življenju med Krko in Gorjanci.

Rekonstruirana nova hibridna leseno jeklena mostova v Kostanjevici na Krki. Južni most (zgoraj) in Severni most (spodaj). . Pri prenovi je ohranjena vsa poetika tega prelepega dolenjskega kraja. // Foto: Ana Ašič

Da se iz sedanjega »majhnega pekla«, ker se je treba voziti naokoli, ali pa upoštevati mostne obremenitve, za krajane Podbočja življenje s »40 tonskim armiranobetoncem« kaj hitro lahko spremeni v »veliki pekel«, ali kot se reče v okoljevarstvu v »transportni pekel«, dodatno prinašajo ugibanja in ugotovitve o tem, da je eden od aktualnih slovenskih gradbenih baronov, pravzaprav kar kralj slovenskih betonerjev in sodeč po premnogih največjih gradbenih projektih tudi kralj slovenskega Ministrstva za infrastrukturo, torej, CGP d.d. Novo mesto, ki ga imata prek svojih družb Vizije in Vizije 1 ter Lisce in Perspektive FT v lasti najbogatejša Slovenca Dari in Vesna Južna, ki sta med drugim tudi 10 odstotna lastnika Petrola, no, ta CGP d.d. Novo mesto ima od 19. 2. 2015 na podlagi zakupne pogodbe s Francem Kodričem iz Premagovc z dne 10.2.2015 pri parc.št. 1822/5 k.o. 1333 Planina (ID 3003837) vknjiženo zakupno pravico za dobo 40 let od 10.2.2015 dalje. Čas prenehanja vknjižbe je leto 2055. Na omenjeni parceli je kamnolom. Iz uradnih evidenc lahko razberemo, da gre »za pridobivalni prostor za dolomit, ki je evidentiran v rudarski evidenci«.

Boj za betonerski izvajalski posel

Pri tem je zanimivo to, da je bil prav ta isti CGP d.d. Novo mesto vsa leta in vse do 25. marca 2026 glavni favorit za izvajalca grednega armiranobetonskega mostu v Podbočju in je bil na razpisu javnih naročil s ceno 2,669.867,01 eur zanj tudi izbran, vendar je po pritožbi neizbranega ponudnika, ki je Državno revizijsko komisijo opozoril na neustrezne reference CGP za tako zahteven most, slednja pritožniku ugodila in razpis razveljavila.

Hibridni most v Cerkljah na Krki v sosednji brežiški občini, s skulpturo Janeza Nepomuka, praškega mučenca, zavetnika mostov in tistih, ki se znajdejo na njem. Most je bil rekonstruiran med januarjem in aprilom 2021. Brežiški župan Ivan Molan je nadvse ponosen, da jim je v sodelovanju s Slovensko vojsko uspelo v dobrih dveh letih v občini postaviti kar dva hibridna mostova čez reko Krko, poleg tega v Cerkljah, leta 2023 še na Borštu pri Cerkljah. Tudi pri teh obeh mostovih je bil, tako kot pri kostanjeviških, izvajalec podjetje Rafael d.o.o. iz Sevnice. Most v Cerkljah je stal 760.000 evrov; daljši most na Borštu pa 1,25 milijona evrov, kar pomeni, da sta oba hibridna mostova čez Krko stala dva milijona evrov, armiranobetonec v Podbočju pa naj bi zdaj po ponudbi stal 3,376.956,95 evrov, v kar seveda morebitni »aneksi« še niso všteti! // Foto: Ana Ašič

V neverjetno kratkem času, že 2. aprila 2026 pa je bil s ceno 3,376.956,95 eur izbran novi ponudnik, IPI d.o.o. iz Rogaške Slatine, ki je hčerinsko podjetje GIC Svetovanje d.o.o., to pa je v lasti slatinskega gradbenega barona Ivana Cajzeka; njegov sin dr. Rok Cajzek, ki je v IPI d.o.o. prokurist, pa je tudi direktor GIC Gradnje, prav tako hčerinskega podjetja, ki v Krškem gradi več kot 13 milijonov evrov vreden projekt izgradnje novega olimpijskega bazena, za katerega je župan Janez Kerin podpisal pogodbo z GIC Gradnje januarja 2025.

Zakaj Podbočje potrebuje 40 tonski most? In, kdo je v covidni konspiraciji pletel niti uničenja in degradacije?

Zakaj majhno, butično Podbočje potrebuje 40 tonski most in to prav na mestu mostu, ki je v register nepremične kulturne dediščine vpisan pod številko EŠD 17358, kakšne namere imajo v resnici državna in občinska birokracija ter lokalni, regionalni in nacionalni betonerji in komunalci s to ozko, sicer res regionalno cesto, ki iz Podbočja vodi naprej na Gorjance, na Planino nad Podbočjem, ki ima 27 prebivalcev, in od tam dalje na Hrvaško, je v bistvu v tem kontekstu le eno od mnogih vprašanj, na katerega Simon Mlekuž iz Direktorata RS za infrastrukturo, ki je investitor, odgovarja, da pač »država gradi za sto let naprej in da sistematično povsod, kjer gradijo nove mostove »vgrajujejo« nosilnost 40 ton«.

Hibridni most na Borštu pri Cerkljah ob Krki. Domačini, ki jih tu srečuješ, naj gre za gospo, ki se peš rekreira, za gospoda, ki vneto vozi s traktorjem drva iz gozda ali pa samo voznika, ki hiti po opravkih, so nad mostom nadvse navdušeni in ponosni, da je njihov kraj tudi zaradi njega tako lep in privlačen na pogled ter prijeten za življenje in delo. // Foto: Ana Ašič

Drugo pomembno vprašanje je, kako je Mestna občina Krško lahko dopustila na svojem ozemlju načrtovanje popolnega uničenja svoje prostorske, kulturne in tehniške vrednote? Zakaj ni vztrajala, da se, podobno kot v Kostanjevici na Krki, sodoben most, če se že komu zdi neizogibno potreben, umesti izven območja varovanja in ohranjanja kulturne in naravne dediščine Brjanskega mostu? Pred kom v resnici je občina pokleknila!? Kdo je v tistem »konspirativnem« covidnem času, iz katerega je sedanji projekt, v resnici pletel niti uničenja in degradacije naravnega, kulturnega, bivalnega in življenjskega prostora krajanom Podbočja? Kdo je nalival »sladki strup« obljub lahkovernim krajevnim predstavnikom KS Podbočje, ki, seveda imajo dobre namene, a žal, vemo, da so prav ti nameni tisti, ki običajno tlakujejo pot v pekel?

Kamnolomi? »Nevarnkasti« odpadki? »Tam daleč pod Gorjanci«?

Res je sicer, da je Janez Kerin, sedanji župan Mestne občine Krško in do 31. decembra 2022 kriminalist pri Nacionalnem preiskovalnem uradu, projekt popolnega izničenja Brjanskega mostu čez Krko v Podbočju podedoval od svojega predhodnika Mirana Stanka, ki je županoval Krškemu kar deset let, v času od leta 2012 do 2022, v katerem se je Krško precej investicijsko »razcvetelo«, zaznamujejo pa to obdobje tudi očitki o tesni in morda celo kar pretesni »povezanosti« Stanka s komunalnim podjetjem Kostak in njegovimi tu in tam tudi precej vprašljivimi »rabotami«.

So se tu, v tem kontekstu morda porajale »smele« ideje o morebitnih odlagališčih kakšnih »posebnih«, malce »nevarnkastih« snovi in odpadkov »tam daleč pod Gorjanci«, daleč od oči nebodijetrebne javnosti, za prevoz katerih je potreben tako vzdržljiv most čez Krko v Podbočju!?

To so seveda zaenkrat le intuitivna ugibanja, na katera sedanji krški župan Janez Kerin odgovarja, da »o čem takem ne ve nič«.

Brjanski most na reki Krki v Podbočju je s 115 metri razpona eden največjih lesenih hibridnih mostov na zeleni reki, ki ji še danes marsikje prijazno rečejo »reka lesenih mostov«. V obeh sosednjih občinah, kostanjeviški in brežiški, skrbno varujejo in ohranjajo dediščino, ki so jo prejeli od prednikov. Edina »atomska« občina v Sloveniji in tudi širše v tej regiji in delu Evrope, pa dopušča popolno uničenje in izničenje enega najlepših in najbolj poetičnih lesenih mostov na Slovenskem. Pogled z Broda (zgoraj). Pogled z Žabjeka v Podbočju (spodaj). Most se sijajno in poetično zliva z reko in pokrajino. // Foto: Ana Ašič

Na vprašanje, kako lahko v svoji občini dopušča takšno opustošenje in uničenje kulturne in tehniške dediščine Brjanskega mostu, ki je s 115 metri razpona eden največjih in vsekakor najbolj karizmatičnih lesenih mostov na Krki; in to potem, ko sta obe sosednji občini, Kostanjevica na Krki z dvema mostovoma in Brežice prav tako z dvema hibridnima leseno jeklenima mostovoma čez Krko po letu 2021 pokazali in dokazali, da je za veliko manjšo okoljsko, kulturno, tehniško in finančno ceno ter veliko hitreje mogoče odlično reševati potrebe ljudi in njihovih dejavnosti po sodobnem premoščanju reke in obenem sijajno ovrednotiti prostor in obstoječe naravne in kulturne vrednote ter življenje in bivanje z njimi, je Kerin poudaril, da je bil projekt v teku in sprejet že mnogo prej, preden je on prevzel krmilo Mestne občine Krško; da pa si pač zdaj po svojih najboljših močeh prizadeva pomagati prebivalcem čimprej premostiti težave s katerimi se soočajo, zaradi zaprtega mostu.

Namesto veselega praznika za 160. rojstni dan karizmatičnega lepotca na zeleni Krki: z največjega ponosa v največjo sramoto!?

Poleg vseh zgoraj že omenjenih vprašanj, ki jih poraja eklatantna državna namera uničenja kulturne in tehniške dediščine v Podbočju ter umestitev težkega grednega armiranobetonca v fragilno naravno vrednoto reke Krke, se ravno s tem poraja še nekaj zelo bistvenih in ključnih vprašanj, med drugimi, kako sta Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine sploh lahko dopustila namero in načrt eliminacije Brjanskega mostu v Podbočju in zamenjavo te kulturno in tehniško dediščinske prostorske vrednote v tej občutljivi naravni in kulturni lokaliteti z brutalno banalnim armirano betonskim zmazkom!?

Včeraj, 13. aprila 2026, je, po navdušenem poročanju Posavskega obzornika, izbor izvajalca za uničenje Brjanskega mostu postal pravnomočen.

Žal se s tem vse bolj bliža dan, zaradi katerega je videti, da karizmatični leseni lepotec na reki Krki in več kot poldrugo stoletje največji ponos »Svetega Križa« ne bo dočakal svojega častitljivega 160. rojstnega dne, ki bi ga, če bi bilo na Slovenskem in še zlasti med slovenskimi državnimi cestarji, da o državnih uslužbencih na pristojnih ministrstvih, na Zavodu za varstvo kulturne dediščine in Ministrstvu za kulturo, pa upravni enoti in pristojnih službah občine Krško niti ne govorimo, vsaj trohica najbolj osnovne omike, razgledanosti, kultiviranosti, osveščenosti, projektantske in človeške senzibilnosti ter osebne integritete in poštenosti, ob katerih seveda niti v sanjah ne bi prišlo nikomur na misel, da bi zradirali takšno prostorsko in tehniško vrednoto kot je Brjanski most čez Krko v Podbočju samo zato, da bodo tisti, ki imajo že vsega preveč, imeli še več; ljudje, ki večinoma nimajo nič drugega kot to, da tu mirno, tiho in delavno živijo, pa bodo še ob to. A ne le krajani Podbočja, ampak mi vsi bomo z njimi v resnici to izgubili. Ali pač ne!?

Brjanski most z Broda v Podbočju aprila 2026. //Foto: Ana Ašič

Več sledi v naslednjih dneh: NENAVADNO ŽOLČNO NAPADALEN ODGOVOR RAKULJIĆ ZELOV SIMONA Z NOVOMEŠKE! OBMOČNE ENOTE INŠPEKTORATA RS ZA OKOLJE IN PROSTOR! KAJ ODGOVARJA MINISTRSTVO ZA KULTURO Z DOKUMENTI IZ LETA 2018 IN 2020!? IN VEČ…

Brjanski most čez Krko v Podbočju z Žabjeka. // Foto: Ana Ašič

Po novici je zgodba. Za njo smo mi.

NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.

Od narave. Do umetnosti.

ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.

ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.

https://anaasicsic.com

Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com

asicanasic@gmail.com

Odgovorna urednica

Ana Ašič

Majhen portal. Za velike zgodbe.

Foto: Ana Ašič

Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!

DONACIJA SIC!

Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom

Izdajatelj

Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com

TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d.

Namen nakazila: DONACIJA SIC!

Koda namena: CHAR

HVALA!

Foto: Ana Ašič