Kolektivno uničenje Brjanskega mostu na reki Krki, ki je bil skoraj 160 let ponos, ikona in identitetni imidž Podbočja, nekdanjega Svetega Križa pri Kostanjevici, gre k bridkemu koncu. Brutalno in primitivno, kot je pač brutalna, primitivna in brezskrupulozna slovenska betonerska scena skupaj z vsemi servilnimi pajdaši med uradništvom infrastrukturnega in kulturnega ministrstva ter zavoda za varstvo kulturne dediščine, z brezbrižnimi občinarji, z županom, ki ima v glavi le ponovno izvolitev, ter krajevnimi liderji, ki jih kot nekakšne hipnotizirane samouničevalce spretno sučejo akterji iz kamufliranih interesnih ozadij, da v svoji zaslepljenosti sploh ne vidijo surove realnosti, ki bo prav kmalu vsaj nekatere soočila z vso presunljivo in otipljivo resničnostjo svetopisemskih besed o »široki poti, ki vodi v pogubo«, v Podbočju pa pač čez armiranobetonski most s 40 tonsko nosilnostjo za 327 prebivalcev in nekaj gorjanskih vasic. Ko zdaj naši bralci, ki so, jasno, obenem prav taisti slovenski davkoplačevalci, ki bodo in bomo plačali vse te eskapade z mostom, ki se na državni cesti z razponom 115 metrov gradi brez gradbenega dovoljenja in posledično brez vseh varnostnih, okoljskih, prostorskih ter javno participativnih in demokratičnih varovalk, vznemirjeno in nejeverno sprašujejo, kako je danes v Evropski uniji kaj takega sploh mogoče; in, »zakaj na tem mestu ne zgradijo enakega leseno jeklenega mostu, kot je bil, saj bi tudi ljubljanski grad nenazadnje lahko porušili, ker je bil pred prenovo izjemno »nevaren«; si večina kar hkrati odgovarja, da »bi seveda lahko postavili novo rekonstruirano repliko obstoječega hibridnega leseno jeklenega mostu z visoko tonažo, samo potem ne bi mogli zlivati nepreglednih ton betona v Krko in ob njo ter ne bi mogli pisati visokih računov, ki jih ni mogoče preverjati… saj, kako pa boš za temeljenje 15 metrov globoko v rečno strugo »pogledal« in prekontroliral, koliko betona je bilo zares vlitega v armature!?« Seveda pa nobeno vprašanje nič ne pomaga tudi in predvsem, ker je »operacija Brjanski most« plod resničnega institucionaliziranega in legaliziranega okoljskega in kulturno dediščinskega kriminala, ki ima svoj »zlovir« v namerah in naklepih slovenske gradbeno betonerske in smetarske »oligarhije«; zaslombo pa v celotni politični pahljači, kjer pač vdano z repom mahajo od skrajno levih do ekstra desnih, saj se domnevno in nazadnje vsaj posredno menda vsi tako ali drugače »podpirajo« prav iz teh, očitno vse bolj neusahljivih betonerskih in smetarskih izvirov zla, ki so v vseh letih vse od 12-letne konstantne vladavine nekdanje slovenske »liberalne demokracije« pa do danes spretno prilagodili vse mogoče zakonske in podzakonske akte temu, da se lahko legalno in institucionalno uničuje vse, kar pade na pamet komurkoli z dovolj denarja in političnega vpliva! Več…
Tag: Brjanski most v Podbočju
TAKO V TEH DNEH IZGINJA LEGENDARNI BRJANSKI MOST ČEZ KRKO V PODBOČJU!
»Vzdrževalna dela v javno korist« piše v rubriki »gradbeno dovoljenje« na gradbeni tabli na Brodu v Podbočju, na levi strani reke Krke, ki so jo konec letošnjega maja postavili prav tam, kjer so pred 160 leti ljudje s teh krajev vzhičeno opazovali, kako je iz dneva v dan pred njihovimi očmi rasel most, ki je tu ne le nadomestil brod, s katerim so vsakodnevno premagovali reko; in ki je temu kraju dal ime, ampak je novi most postal tudi njihova krajevna znamenitost, ki je s svojimi 115 metri decentne lesene konstrukcije, z dovršeno tehniško estetiko in rahločutno umeščenostjo v prostor s ponosom navdajal domačine, obiskovalce pa z občudovanjem v vseh skoraj 160 letih svojega življenja. Vse do teh zadnjih majskih dni, ko se je smrtna obsodba, skotena v moralno sprevrženi kontaminirani državno lokalni interesno politično uradniški spregi že pred desetimi leti, začela brezkompromisno uresničevati. Brez vsakega gradbenega dovoljenja bodo zdaj to kulturno in tehniško dediščino ter prostorsko vrednoto odstranili in brez vsakega gradbenega dovoljenja namesto Brjanskega mostu postavili nov armiranobetonski most s 115 metri razpona in nosilnostjo 40 ton! Javni objekt z zahtevno statiko na zahtevnem terenu z najvišjimi zahtevami za javno varnost! Brez gradbenega dovoljenja! Noro!? Ne, povsem legitimno! Gre vendar za »vzdrževalna dela v javno korist«, sintagmo in perfiden obvod, s katero je bila pred leti z Zakonom o cestah gladko uzakonjena mafijska »rabota« vsakovrstnih kriminalno koruptivnih infrastrukturnih, okoljskih in prostorskih združb, ki zdaj pod to »blagovno znamko« neustavljivo »harajo« po slovenski naravi, okolju, prostoru in kulturni dediščini! S tem ko gradbeno dovoljenje ni potrebno, je namreč takšnim spregam omogočeno, da zaobidejo Gradbeni zakon v členih, ki sicer terjajo pred izdajo gradbenega dovoljenja javno razgrnitev projekta, pri kateri lahko okoliški prebivalci in civilne iniciative kot stranke v postopku uradno podajajo pripombe in ugovore. To pa je seveda zadnje, kar si takšne parcialno interesne državno-lokalne sprege v resnici želijo! Res, v kakšno vladavino nekaj huliganskih tolp vseh teh majhnih in velikih, nacionalnih in lokalnih, državnih in zasebnih kriminalcev vseh najbolj različnih političnih podstati se je v 35 letih sprevrgla naša država! Če načrtovani »SKOK« ne bo tu, najprej na ministrstvu za infrastrukturo in na ministrstvu za okolje in prostor!, takoj učinkovito, brezkompromisno in silovito »zgrabil za roge« tega podivjanega bika gradbenega, okoljskega in dediščinskega kriminala ter prav tu najprej stopil na prste korupciji in milijonskim oškodovanjem javnega denarja in državnega premoženja, potem se bo prav ta težko pričakovani »SKOK« sprevrgel v tisti »skok v prazno«, ki nas bo na koncu vse potegnil v globino in dokončno na pot brez povratka! Neštetim naravnim, kulturnim in tehniškim vrednotam, za katere je bila zadnja leta usodna prav ta perfidna vladavina etat in privat kriminala, se na takšni končni poti očitno v teh dneh dokončno pridružuje tudi Brjanski most na Krki v Podbočju. Ali pač ne!?! Več…
NAMERAVANO UNIČENJE BRJANSKEGA MOSTU V PODBOČJU JE PODOBA SLOVENSKE NACIONALNE IN LOKALNE KOLEKTIVNE NOROSTI, BREZBRIŽNOSTI IN PROSTORSKEGA PRIMITIVIZMA, INFRASTRUKTURNE POKVARJENOSTI, NENASITNE GRADBENO BETONERSKE POGOLTNOSTI, KULTUROVARSTVENE BREZČUTNOSTI IN SERVILNOSTI, KORUPTIVNE KONTAMINIRANOSTI IN SPREŽENOSTI VSEH AKTERJEV, TRGOVANJA Z VPLIVOM IN ZAHRBTNE MANIPULACIJE S PRIZADETIMI KRAJANI PA TUDI NEODGOVORNOSTI STROKE, OBUPNE NEVEDNOSTI IN NEOSVEŠČENOSTI TER BOLESTNO NARCISOIDNE ČASTIHLEPNOSTI KRAJEVNIH IN OBČINSKIH »LIDERJEV« TER MOLKA PAMETNIH! SKRATKA, NAJBOLJ RESNIČNA PODOBA IN ODSEV CELOTNE TOTALNO SKORUMPIRANE SLOVENIJE V TEM TRENUTKU! KRKA, PODBOČJE, GORJANCI, LJUDJE TAM IN VSI DRŽAVLJANI SI ZASLUŽIMO VEČ!
»Smo v trenutku, ki je očitno manj kot »pet minut pred dvanajsto« in torej le hip pred usodnim aktom nepovratnega uničenja in razvrednotenja lokalne in nacionalne prostorske, kulturne in tehniške vrednote ter posega v zakladnico slovenske kulturne in tehniške dediščine, še enega, ki iz dneva v dan potihoma, a vztrajno, zdaj tu, zdaj tam, siromaši in pustoši slovenski naravni in kulturni prostor, s tem pa nepovratno in za zmeraj usodno zaznamuje ključne markerje slovenske identitete, tradicije, bivanjske in naselbinske kulture ter vsega, kar smo tu, na tem prostoru pristnega in izvirnega bili in smo; in kar nam lahko edino s svojo živo prezenco v prostoru ter z vsem tehniškim in obrtnim znanjem, veščinami in rešitvami, ki so akumulirane v takšni prostorski in tehniški vrednoti, daje v sedanjosti in prihodnosti informacije, vpogled in rešitve ter nas trajno bogati in navdihuje tudi za lepši, boljši, pristen, ustvarjalno zmagoviti danes in jutri. Saj prav to je bistvo in namen varovanja in ohranjanja kulturne in tehniške dediščine! Pa ne le dokumentirane na papirju in digitalnih ključkih v arhivih, do katerih le redkokdaj morda še kdo dostopi! Ampak tu in zdaj, v resničnem življenju, zmeraj dostopna vsem in za vse! S tem namenom je bil most ustvarjen! Tako je živel! In s tem naj živi naprej iz roda v rod! Naši predniki med Krko in Gorjanci in širše so 160 let to razumeli in živeli z mostom in z vsem, kar jim je dajal, tudi sam prejel, pa morda kdaj tudi kaj vzel, kar je razumljivo: na reki stoji, sredi življenja, v dobrem in težkem, kot mi, zmeraj sredi premen tega dajanja, prejemanja in jemanja. Vse, kar je ob tem na nas, je, da skrbimo eden za drugega in za vse, kar nam je v tem življenju dano, namenjeno in zaupano. Kdo smo mi, da tistim za nami odrečemo in onemogočimo to, kar je bilo zaupano in podarjeno nam!? S kakšno pravico jim vzamemo to, da vidijo, da občutijo, da doživijo, se učijo in navdihujejo pri »živem izviru« ter živijo z nečim tako lepim in edinstvenim kot je Brjanski most na Krki v Podbočju!? Kdo od nas ve, koga bo prav ta most s svojo pojavnostjo in prezenco, s svojo senzibilno in prefinjeno umeščenostjo v zeleno poetiko Krke enkrat navdihnil še za nekaj res novega, velikega, edinstvenega!?« Več…
KDO JE NA SMRT OBSODIL ZNAMENITI BRJANSKI MOST ČEZ KRKO V PODBOČJU? ZVEZANE ROKE MINISTRSTVA ZA KULTURO IN INŠPEKTORATA!? ČIGAVI TALCI SO V RESNICI KRAJANI PODBOČJA IN OKOLIŠKIH VASI!? IN, ALI JIH NEKDO PELJE IZ MAJHNEGA V VELIKI PEKEL!?
»Ob tem se kar nekaj prebivalcem, s katerimi smo se dve soboti zapored pogovarjali na terenu, vse pogosteje porajajo vprašanja, ali je bilo res tako zelo nujno povsem zapreti most ter jih kot talce držati v šahu vsakodnevnih sitnosti zaradi tega zaprtja; pa, ali je most, ki je v resnici leseno jeklen – seveda pa očitno nevzdrževan in zanemarjen ter tako prava podoba in izraz tega, kako beden gospodar je v resnici slovenska država – ali je torej most res v tako katastrofičnem stanju, da mu ni več pomoči? Ali pa se že od leta 2018, ko so se očitno v nekaterih »krogih« dvignili apetiti po mostnem armiranobetonskem težkokategorniku, perfidno ustvarja okoliščine in psihozo, da ni druge rešitve kot novi most!? S tem, ko so prebivalci že čisto na koncu z živci, pa se jih psihično lomi zato, da so pripravljeni v tem njihovem okolju sprejeti na Krki karkoli, da jim to le olajša vsakdan in lahko prehajajo z ene strani reke na drugo?! Čigavi talci so torej v resnici krajani Podbočja? In, glede na to, da most potrebujejo čimprej, poleg tega pa je na tem mestu v register kulturne dediščine zapisana vrednota, zakaj raje država in občina uničujeta in degradirata ter se podajata v betonersko prostorsko in časovno past, ki bo morda prinesla most do konca leta 2027 ali pa tudi ne; hibridni leseno jekleni most, posnetek tega, ki je vpisan v register, pa bi lahko z zadostno tonažo in za tretjino cene tega, kar načrtujejo, na tem mestu zrasel v šestih do osmih mesecih, kar je v zadnjih petih letih že bilo izvedeno tako na obeh, Južnem in Severnem mostu v Kostanjevici na Krki, leta 2021 v bližnjih Cerkljah na Krki ter leta 2023 na Borštu pri Cerkljah!?« Več…