Ko so 27. maja letos na Brodu v Podbočju pod kamuflažo »vzdrževanja za javno korist« in zatorej brez gradbenega dovoljenja, brez vsakršnih zaščitnih in omilitvenih ukrepov ob poseganju v občutljivo naravo in habitat reke Krke ter, jasno, brez predhodne javne razgrnitve ter participacije javnosti, začeli brutalno in barbarsko demolirati 160 let star leseno jekleni most čez Krko, vpisan v register kulturne dediščine pod EŠD 17358, ki je bil z razponom 115 metrov in edinstveno, senzibilno in trajnostno zgledno pojavnostjo ter umeščenostjo v fragilno naravno okolje na zeleni dolenjski lepotici pod Gorjanci največji tovrstni historični most v tem delu Slovenije, je naslednji dan, 28. maja 2026, na spletnem portalu gov.si in spletni strani Ministrstva za kulturo bilo objavljeno in je tam to še zmeraj mogoče prebrati pod naslovom »Evropska sredstva za okrevanje in odpornost – Skupaj do cilja: trajnostna kulturna dediščina«, naslednje besede: »Ohranjena kulturna dediščina pomembno prispeva k prepoznavnosti države in s tem k razvoju turizma, ki je bil v času pandemije covida-19 med najbolj prizadetimi gospodarskimi panogami. Država in lokalne skupnosti si prizadevajo ohraniti bogato kulturno dediščino tudi s pomočjo evropskih sredstev. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost Ministrstvo za kulturo skupaj z občinami izvaja naložbo za trajnostno obnovo in oživljanje kulturne dediščine. Cilj naložbe je podpreti trajnostni razvoj turizma z oživljanjem kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture. Naložba vključuje prenovo, obnovo, celostno oživljanje in modernizacijo javnih objektov kulturne dediščine. Za izvedbo naložbe je predvidenih 42 milijonov evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.« Povedano bi bilo seveda lahko kvečjemu navdušujoče, če ne bi vedeli, da je prav to ministrstvo za kulturo s svojim direktoratom za kulturno dediščino januarja 2020 v pičlih treh dneh izdalo kulturno varstveno soglasje za porušitev edinstvenega Brjanskega mostu na Krki v Podbočju, kulturne in tehniške dediščine, ki je bila 160 let ikonična podoba in identitetni imidž Podbočja, nekdaj Svetega Križa v Kostanjevici; in če ne bi vedeli, da je bilo tako na omenjeno ministrstvo, na omenjeni direktorat kot tudi na ministrico osebno ter na inšpektorat za kulturo in medije letos aprila in maja naslovljenih več pobud, prošenj, vlog in zahtev za umik kulturnovarstvenega soglasja, preden se napravi nepopravljiva škoda in nepovratno uničenje kulturne in tehniške vrednote na Krki v Podbočju ter obenem z brutalno umestitvijo armiranobetonskega mostu brez gradbenega dovoljenja in vsega, kar v prostorskem in strokovnem smislu to terja, hipotetično poplavno ogrozi tudi bližnjo Kostanjevico na Krki in kulturnovarstveno zaščiteno območje njenega edinstvenega Otoka. Še posebej »luštkano« je to, da se takšen most gradi brez gradbenega dovoljenja, v kontekstu dejstva, da je izvajalec del iz skupine GIC iz Rogaške Slatine, ki je izvajalsko vpletena v nedavno porušitev strešne plošče na gradbišču bodočega Zavoda za javno zdravstvo v Varaždinu! Ker vse to vemo, toliko bolj razumemo vso upravičeno jezo in ogorčenje slovenske kritične in osveščene javnosti, ki ob vsem zgoraj povedanem vidi držo ministrstva za kulturo in zlasti dveh prejšnjih ministrov, Zorana Pozniča in Aste Vrečko, v kontekstu uničenja Brjanskega mostu kot skrajno in resnično cinično! Ti ljudje se, ob tem, da jim plačujemo službe, v katerih naj bi delali za naše skupno dobro, za našo naravno in kulturno dediščino; in ob tem, da je vse to uničenje in potem tudi posledična sanacija devastacije plačana iz našega skupnega davkoplačevalskega denarja, vsi ti, torej, se tako na ministrstvu za kulturo, kot na ministrstvu za infrastrukturo in vseh njunih organih v sestavi najbolj arogantno, pokvarjeno in sprevrženo norčujejo iz vseh nas! Do kdaj še!?! In, kaj bo še moralo pasti, da se bo končno nekdo streznil!?! Ali pa, da bodo ljudje ob vseh zlorabah, zavajanjih ter uničevanju in razvrednotenju vsega, kar je v smislu naravne in kulturne dediščine še kaj vrednega v tem vrednostno sicer levo in desno očitno popolnoma »iztirjenem« podalpskem okolju in prostoru, končno resno in neustavljivo podivjali!?! Več…
Tag: Kostanjevica na Krki
ALI JE PODLAGA ZA UNIČENJE 160-LETNE KULTURNE IN TEHNIŠKE VREDNOTE NA KRKI »STROKOVNO STALIŠČE«, V KATEREM ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE NAVAJA NERESNIČNA DEJSTVA, SAM SEBI PRIHAJA V NASPROTJA, POVZEMA KATASTROFIČNE NAPOVEDI GRADBENIKA, KI GA JE PRETEČENI ČAS POPOLNOMA DEMANTIRAL, SE »PRESEŽNO« POSTAVLJA NA MESTO RAZSODNIKA ZA CELOSTNO IN TRAJNO PROMETNO UREDITEV, PRI ČEMER NA KONCU ARHEOLOG IN ETNOLOG »STROKOVNO« UGOTAVLJATA TUDI PRIMERNOST ARHITEKTURNE IN PROJEKTANTSKE REŠITVE NADOMESTNEGA ARMIRANOBETONSKEGA MOSTU?
»Čigavi talci so torej v resnici krajani Podbočja? In, glede na to, da most potrebujejo čimprej, poleg tega pa je na tem mestu v register kulturne dediščine zapisana vrednota, zakaj raje država in občina uničujeta in degradirata ter se podajata v betonersko prostorsko in časovno past, ki bo morda prinesla most do konca leta 2027 ali pa tudi ne; hibridni leseno jekleni most, posnetek tega, ki je vpisan v register, pa bi lahko z zadostno tonažo in za tretjino cene tega, kar načrtujejo, na tem mestu zrasel v šest do osmih mesecih, kar je v zadnjih petih letih že bilo izvedeno tako na obeh, Južnem in Severnem mostu v Kostanjevici na Krki, leta 2021 v bližnjih Cerkljah na Krki ter leta 2023 na Borštu pri Cerkljah!?« smo pred enim tednom zapisali na našem kritičnem spletnem portalu v prvem delu sage o nepredstavljivem načrtnem uničenju v register vpisane kulturne dediščine EŠD 17358, to je 160 let starega Brjanskega mostu čez reko Krko v Podbočju, kjer prav na mestu te kulturne, tehniške in prostorske vrednote Direkcija za infrastrukturo skupaj z betonersko in še kako drugače kontaminiranimi ozadji, načrtuje izgradnjo brutalno banalnega armiranobetonca z avtocestno nosilnostjo 40 ton za krajevno skupnost, ki ima z vsemi odročnimi vasmi po Gorjancih skupaj nekaj sto prebivalcev, in to pod krinko zavajajoče floskule o »nevarnosti« mostu, kar je pač del ustaljene matrike državno zasebnih uničevalcev na Slovenskem, ko se s svojimi brezobzirnimi interesi želijo polastiti ali vsiliti svojo manipulativno namero. Ker so »nevarni«, se npr. krvoločno kvotno strelja zavarovane »okusne« mlade medvede in medvedje mladiče do 100 kilogramov s »sočnimi tačkami« za sladokusce; ker so »nevarna«, se v urbanih in polurbanih sredinah podira najbolj karizmatična in zavarovana drevesa in naravno dediščino, pustoši ljubljanski Grajski grič, Rožnik, posega v lipov drevored v Pivoli, mestni gozd Panovec v Novi Gorici, vse za »zeleno« biomaso in lesne sekance; ker je »nevarna«, potem ko se je leta namerno ne vzdržuje in obnavlja, se nepovratno ruši in uničuje kulturna in tehniška dediščina, ljubljanski Bellevue, železniška postaja, Vurnikova Vila Adlešič, Plečnikov stadion, še malo pa pride na vrsto Ravnikarjev Trg republike! ter mnoge druge grajene vrednote in mostove, za kar je ta trenutek najbolj eklatanten primer na Slovenskem prav v teh dneh nameravana popolna porušitev in odstranitev znamenitega leseno hibridnega Brjanskega mostu na Krki v Podbočju; pri čemer uradni državni in »neuradni« zakulisni akterji na razne načine že leta, s popolno zaporo »nevarnega« mostu pa od 27. novembra lani, držijo v šahu in za talce krajane Podbočja in okoliških vasi, tako da jih ob živce parajoči vsakodnevni »obvozni« resničnosti pač spravljajo v položaj, ko je mnogim že čisto vseeno, kako uničen bo dolgoročno njihov kraj in bivalno okolje, da se bodo le vozili čez most. Pri tem je videti naravnost najbolj šokantni del zgodbe ter izvirni greh in jedro zla prav tam, kjer se sicer najširša slovenska davkoplačevalska javnost najbolj zanaša, da je za kulturno dediščino varno in dobro poskrbljeno: to pa sta Zavod za varstvo kulturne dediščine s svojimi »strokovnimi stališči« in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ki s kulturnovarstvenimi soglasji prikimava in se hlapčevsko klanja uničevalcem. Več…
KDO JE NA SMRT OBSODIL ZNAMENITI BRJANSKI MOST ČEZ KRKO V PODBOČJU? ZVEZANE ROKE MINISTRSTVA ZA KULTURO IN INŠPEKTORATA!? ČIGAVI TALCI SO V RESNICI KRAJANI PODBOČJA IN OKOLIŠKIH VASI!? IN, ALI JIH NEKDO PELJE IZ MAJHNEGA V VELIKI PEKEL!?
»Ob tem se kar nekaj prebivalcem, s katerimi smo se dve soboti zapored pogovarjali na terenu, vse pogosteje porajajo vprašanja, ali je bilo res tako zelo nujno povsem zapreti most ter jih kot talce držati v šahu vsakodnevnih sitnosti zaradi tega zaprtja; pa, ali je most, ki je v resnici leseno jeklen – seveda pa očitno nevzdrževan in zanemarjen ter tako prava podoba in izraz tega, kako beden gospodar je v resnici slovenska država – ali je torej most res v tako katastrofičnem stanju, da mu ni več pomoči? Ali pa se že od leta 2018, ko so se očitno v nekaterih »krogih« dvignili apetiti po mostnem armiranobetonskem težkokategorniku, perfidno ustvarja okoliščine in psihozo, da ni druge rešitve kot novi most!? S tem, ko so prebivalci že čisto na koncu z živci, pa se jih psihično lomi zato, da so pripravljeni v tem njihovem okolju sprejeti na Krki karkoli, da jim to le olajša vsakdan in lahko prehajajo z ene strani reke na drugo?! Čigavi talci so torej v resnici krajani Podbočja? In, glede na to, da most potrebujejo čimprej, poleg tega pa je na tem mestu v register kulturne dediščine zapisana vrednota, zakaj raje država in občina uničujeta in degradirata ter se podajata v betonersko prostorsko in časovno past, ki bo morda prinesla most do konca leta 2027 ali pa tudi ne; hibridni leseno jekleni most, posnetek tega, ki je vpisan v register, pa bi lahko z zadostno tonažo in za tretjino cene tega, kar načrtujejo, na tem mestu zrasel v šestih do osmih mesecih, kar je v zadnjih petih letih že bilo izvedeno tako na obeh, Južnem in Severnem mostu v Kostanjevici na Krki, leta 2021 v bližnjih Cerkljah na Krki ter leta 2023 na Borštu pri Cerkljah!?« Več…