»Čigavi talci so torej v resnici krajani Podbočja? In, glede na to, da most potrebujejo čimprej, poleg tega pa je na tem mestu v register kulturne dediščine zapisana vrednota, zakaj raje država in občina uničujeta in degradirata ter se podajata v betonersko prostorsko in časovno past, ki bo morda prinesla most do konca leta 2027 ali pa tudi ne; hibridni leseno jekleni most, posnetek tega, ki je vpisan v register, pa bi lahko z zadostno tonažo in za tretjino cene tega, kar načrtujejo, na tem mestu zrasel v šest do osmih mesecih, kar je v zadnjih petih letih že bilo izvedeno tako na obeh, Južnem in Severnem mostu v Kostanjevici na Krki, leta 2021 v bližnjih Cerkljah na Krki ter leta 2023 na Borštu pri Cerkljah!?« smo pred enim tednom zapisali na našem kritičnem spletnem portalu v prvem delu sage o nepredstavljivem načrtnem uničenju v register vpisane kulturne dediščine EŠD 17358, to je 160 let starega Brjanskega mostu čez reko Krko v Podbočju, kjer prav na mestu te kulturne, tehniške in prostorske vrednote Direkcija za infrastrukturo skupaj z betonersko in še kako drugače kontaminiranimi ozadji, načrtuje izgradnjo brutalno banalnega armiranobetonca z avtocestno nosilnostjo 40 ton za krajevno skupnost, ki ima z vsemi odročnimi vasmi po Gorjancih skupaj nekaj sto prebivalcev, in to pod krinko zavajajoče floskule o »nevarnosti« mostu, kar je pač del ustaljene matrike državno zasebnih uničevalcev na Slovenskem, ko se s svojimi brezobzirnimi interesi želijo polastiti ali vsiliti svojo manipulativno namero. Ker so »nevarni«, se npr. krvoločno kvotno strelja zavarovane »okusne« mlade medvede in medvedje mladiče do 100 kilogramov s »sočnimi tačkami« za sladokusce; ker so »nevarna«, se v urbanih in polurbanih sredinah podira najbolj karizmatična in zavarovana drevesa in naravno dediščino, pustoši ljubljanski Grajski grič, Rožnik, posega v lipov drevored v Pivoli, mestni gozd Panovec v Novi Gorici, vse za »zeleno« biomaso in lesne sekance; ker je »nevarna«, potem ko se je leta namerno ne vzdržuje in obnavlja, se nepovratno ruši in uničuje kulturna in tehniška dediščina, ljubljanski Bellevue, železniška postaja, Vurnikova Vila Adlešič, Plečnikov stadion, še malo pa pride na vrsto Ravnikarjev Trg republike! ter mnoge druge grajene vrednote in mostove, za kar je ta trenutek najbolj eklatanten primer na Slovenskem prav v teh dneh nameravana popolna porušitev in odstranitev znamenitega leseno hibridnega Brjanskega mostu na Krki v Podbočju; pri čemer uradni državni in »neuradni« zakulisni akterji na razne načine že leta, s popolno zaporo »nevarnega« mostu pa od 27. novembra lani, držijo v šahu in za talce krajane Podbočja in okoliških vasi, tako da jih ob živce parajoči vsakodnevni »obvozni« resničnosti pač spravljajo v položaj, ko je mnogim že čisto vseeno, kako uničen bo dolgoročno njihov kraj in bivalno okolje, da se bodo le vozili čez most. Pri tem je videti naravnost najbolj šokantni del zgodbe ter izvirni greh in jedro zla prav tam, kjer se sicer najširša slovenska davkoplačevalska javnost najbolj zanaša, da je za kulturno dediščino varno in dobro poskrbljeno: to pa sta Zavod za varstvo kulturne dediščine s svojimi »strokovnimi stališči« in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ki s kulturnovarstvenimi soglasji prikimava in se hlapčevsko klanja uničevalcem.
Brjanski most na Brdu v Podbočju aprila 2026. Desno je pot za pešce in kolesarje, decenten leseni robnik, ki ločuje vozišče od poti, je označen z mačjimi očesi. // Foto: Ana Ašič
Piše: Ana Ašič
Foto: Ana Ašič, Arhiv AASic!PP
Naslovna fotografija: Ana Ašič
DONACIJA SIC!
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d. Namen nakazila: DONACIJA SIC! Koda namena: CHAR
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete in nas pri naših prizadevanjih za izvirno, angažirano, kritično, pristno, profesionalno in etično ter zares neodvisno in nepridobitno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni! HVALA!
23. april 2026
Novejša zgodovina šokantnega načrtovanega uničenja registrirane kulturne in tehniške dediščine, Brjanskega mostu na reki Krki v Podbočju, v obstoječi »zasnovi« sega v čas pred desetimi leti, ko so se najprej zakulisno potem pa kar hitro tudi uradno pojavile težnje in ideje o rušitvi obstoječega 115 metrov dolgega leseno hibridnega mostu, ki je imel pred desetletjem s svojo častitljivo rojstno letnico 1866 omejeno nosilnost na varnih 12 ton; ter njegove nadomestitve z grednim armiranobetonskim mostom z nosilnostjo 40 ton za nekaj sto prebivalcev krajevne skupnosti Podbočje.
Ker je Brjanski most v Podbočju vpisan v register slovenske kulturne in tehniške dediščine pod številko EŠD 17358, tega seveda ni bilo mogoče napraviti brez asistence Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in brez kulturnovarstvenega soglasja Ministrstva za kulturo RS, obeh, za varovanje kulturne dediščine pristojnih institucij, torej, na kateri se je moral obrniti investitor, to je Direkcija RS za infrastrukturo, saj je most na državni regionalni cesti R3-671, na odseku 2237, se pravi v delu Križaj-Podbočje-Šutna.
Foto: AASic!PP
Kot je razvidno iz dopisa oziroma strokovnega stališča ljubljanskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine – ta območna enota je bila po besedah pristojnega uslužbenca Ministrstva za kulturo takrat namreč še pristojna za most v Podbočju, zdaj pa je to območna enota Novo mesto – z dne 9. novembra 2018, je sredi oktobra 2017 Direkcija RS za ceste, natančneje njen Sektor za investicije v ceste s Tržaške ceste 19 v Ljubljani, na ljubljanski Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije naslovila vlogo »Lesen most (NM0201) čez Krko v Podbočju«, pri čemer je iz že omenjenega odgovora naslovnega ZVKDS razvidno, da je Direkcija zaprosila ZVKDS Ljubljana za izdajo kulturnovarstvenih pogojev, ki bi »dopuščali odstranitev obstoječega mostu in ga nadomestiti z novim, armiranobetonskim«.
Nesprejemljive netočnosti že v uvodnih navedbah!
Zavod za varstvo kulturne dediščine je v svojem odgovoru oziroma strokovnem mnenju novembra 2018 uvodoma najprej ugotovil, »da je na spodnjem toku reke Krke ohranjenih sedem lesenih mostov«, pri čemer jih tudi našteje: dva mostova pri gradu Otočec, trije v Kostanjevici na Krki, se pravi, Južni in Severni, kot tretji je naveden leseni most čez potok Obrh, Plečnikovega »Tercijalskega« hibridnega mostu pa ne omeni; navaja pa še lesena mostova na Brodu v Podbočju ter v Cerkljah ob Krki; prav tako ne omeni še osmega, oziroma, če štejemo še Tercijalca, devetega mostu, to je na Borštu pri Cerkljah. Tako da leseno hibridnih (se pravi v rekonstrukcijah za večjo trdnost in vzdržljivost kombiniranih z jeklom oziroma pri Tercijalskem mostu in mostu na Borštu tudi deloma z armiranim betonom) je na spodnjem toku reke Krke brez Obrha osem, z njim pa devet. To je eno.
Druga eklatantna neresnica v tem »strokovnem stališču« pa je navedba, kjer piše za mostova na Brodu v Podbočju in Cerkljah ob Krki: »Zadnja dva sta novejša, grajena v prvi četrtini 20. stoletja«.
Otvoritev in blagoslov 115 metrskega lesenega Brjanskega mostu na Brodu v Podbočju je bila po več preverjenih virih 7. oktobra 1866, zatorej trditev ZVKDS v »strokovnem stališču«, da je most nastal v prvi četrtini 20. stoletja ne ustreza resničnim dejstvom! // Foto: Ana Ašič
To ni res, saj, kot pravijo v Posavskem muzeju v Brežicah in, kar izkazujejo tudi ohranjeni pisni viri, je bila otvoritev 115 metrskega lesenega Brjanskega mostu na Brodu v Podbočju nesporno 7. oktobra 1866 in torej ni mogel most potemtakem nastati več kot pol stoletja kasneje!
Je pa bil leta 1922 zgrajen in 8. oktobra istega leta odprt leseni most v Cerkljah na Krki, leta 1939 pa še leseni most na Borštu pri Cerkljah.
Kr’ neko opletanje v »strokovni« dikciji ter uničujoča »pohvala« državi, upraviteljici Brjanskega mostu!
V nadaljevanju ZVKDS navaja, da je bil »most v Podbočju predvidoma rekonstruiran po drugi svetovni vojni tako, da je bila vozna površina utrjena s kovinskimi »I« nosilci«.
Kakšna kulturno dediščinsko »strokovna« dikcija je to, da zapišeš v strokovno stališče uradne državne institucije, kako je bilo na, v register vpisani vrednoti nekaj napravljeno »predvidoma« takrat – pa ne pred stoletji, ampak pred desetletji – in se očitno nekomu ne zdi potruditi niti toliko, da bi arhivsko izbrskal v tem smislu natančen podatek, je seveda enigmatično, kot je še marsikaj drugega pri vse več rutinsko in pavšalno spisanih »stališčih« domala vseh do konca zbirokratiziranih in resničnemu življenju vse bolj odmaknjenih »strokovnih« državnih institucij, ki pa, žal, na koncu najbolj usodno odločajo o »biti ali ne biti« mnogih slovenskih najbolj dragocenih naravnih, okoljskih in prostorskih vrednot, s tem pa tudi najbolj odločilno o tem, kako bomo mi vsi bivali in živeli.
Foto: AASic!PP
Obenem pa to »strokovno stališče« že v naslednjem stavku lepo pove, da je »ta most tudi najslabše vzdrževan in dotrajan«, kar je seveda izjemno »pohvalno« za upravljavko Brjanskega mostu, ki je država oziroma Direkcija RS za infrastrukturo; v nasprotju, na primer, z mostovoma na Krki v Cerkljah in na Borštu, ki sta v občinski domeni in ima roko nad njima Občina Brežice, tako da ju tam ljudje brez težav uporabljajo, potem, ko je bil leta 2021 v nekaj mesecih obnovljen in rekonstruiran prav tako v register kulturne dediščine vpisan most v Cerkljah na Krki; leta 2023 pa prav tako skrbno obnovljen in rekonstruiran še most na Borštu pri Cerkljah, ki sicer ni vpisan v register, a je brežiški župan Ivan Molan osveščeno in tenkočutno vztrajal, da je prav tako kot cerkljanski most, tudi ta na Borštu rekonstruiran v dediščinskem duhu in tradiciji lesenih mostov na reki Krki.
Katastrofične ocene gradbenika ter »kulisnih« in zakulisnih grobarjev, ki sta jih čas in še desetletje kljubovanja mostu povodnjim popolnoma demantirala in razgalila!
V »strokovnem stališču« ZVKDS z 9. novembra 2018 lahko izvemo tudi, da si je eno leto prej, se pravi novembra 2017, konservatorski svetnik ZVKDS iz Maribora, zdaj že upokojeni univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva Miran Ježovnik most ogledal in napravil statično poročilo, v katerem je navedel, da je »splošno gradbeno stanje mostu slabo, da je nosilna konstrukcija močno poškodovana in dotrajana ter da ob povečanju pretoka Krke, v primeru naplavljanja večjih kosov lesa, obstaja celo možnost porušitve mostu v večjem ali manjšem obsegu.«
Kljub vsem najbolj katastrofičnim napovedim o zrušitvi ob večji povodnji izpred desetih let, slabemu vzdrževanju in več poplavam, tudi tej leta 2023, nevihtam in orkanskim vetrovom, Brjanski most v Podbočju še zmeraj stoji in s svojo pojavnostjo demantira in razgalja svoje grobarje in snovalce uničenja v register vpisane kulturne dediščine! // Foto: AASic!PP
Brjanski most na Krki v Podbočju v vsej svoji entiteti in celovitosti kljub gornji katastrofični, da ne rečemo panični oceni, mirno in trdno stoji na zeleni Krki. V času od novembra 2017 do aprila 2026 je bilo več povodnji, hudih ur, neviht in orkanskih vetrov, tudi povodenj avgusta 2023, pa celo nikoli do konca raziskan požig mostu oktobra leta 2019, most pa še kar kljubuje času in zlohotnim napovedim »kulisnih« in zakulisnih grobarjev ter »strokovnjakov«, ki servilno sodelujejo pri rabotah tistih, ki so z opustitvijo potrebnega vzdrževanja in dolžnosti ravnanja v duhu skrbnega gospodarja povzročili slabšanje njegovega splošnega stanja, podobe in statične vitalnosti, vse zato, da se pohitri, upraviči in opraviči rušenje in uničenje kulturne, tehniške in prostorske vrednote Brjanskega mostu.
Reka Krka je ena naših najbolj poetičnih rek, še posebej na območju Brjanskega mostu, a se v povodnjih prav tu pokaže tudi z vsem svojim močnim in mogočnim karakterjem! // Foto: AASic!PP
Kljub temu pa se most ni porušil niti v najmanjšem obsegu, kaj šele v večjem, kot je Ježovnik prerokoval leta 2017, da se bo »ob povečanju pretoka reke Krke, v primeru naplavljanja večjih kosov lesa«, kar je bilo oboje, tako povečanje pretoka reke, kot naplavljanje večjih kosov lesa, stalnica preteklega desetletja na tem delu reke Krke ter Brjanskega mostu in njegovega podmostja.
Uporabljena tudi narativa »dvosmerni promet« in »varen prehod pešcev in kolesarjev«. Slednji je kot »novo dejstvo« na mostu omogočen že vsaj 5 let!
V nadaljevanju Miran Ježovnik novembra 2017 ugotavlja, da »most ne zagotavlja dvosmernega prometa ter varnega prehoda pešcev in kolesarjev«.
Foto: AASic!PP
Po besedah nekaj domačinov je nekdaj po mostu potekal dvosmerni promet, vse dokler ni bila po letu 2020 na mostu napravljena z decentnim lesenim robnikom od cestišča ločena pot za pešce in kolesarje, ki je na naših fotografijah jasno vidna; in ki s svojo pojavnostjo z ničemer v kakršnem koli smislu ne posega v obstoječo kulturno in tehniško dediščino.
Večletno redno nevzdrževanje seveda pušča sledi, še posebej na smrekovem podestu iz katerega je povozni del mostu. Na fotografiji je jasno vidna z lesenim robnikom od vozišča ločena pot za pešce in kolesarje. Brjanski most sredi aprila 2026. // Foto: AASic!PP
Je pa to novo dejstvo, ki, prvič, ni bilo upoštevano v Kulturnovarstvenem soglasju za porušitev mostu na Brodu v Podbočju, ki ga je v imenu Ministrstva za kulturo 14. januarja 2020 podpisal tedanji kulturni minister Zoran Poznič; in, drugič, zgoraj omenjeno novo dejstvo izniči argumentacijo in opravičevanje potrebe po novem mostu v delu, kjer se navaja preteklo dejstvo odsotnosti »varnega prehoda pešcev in kolesarjev« kot dokaz in potrditev »nerešljivih« problemov obstoječega mostu za uporabnike.
ZVKDS leta 2018: »Po Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Krško gradnja novega objekta ni dovoljena«
Je pa v »strokovnem stališču« ZVKDS OE Ljubljana novembra 2018 eksplicitno povedano, da »za prenovo obravnavanega mostu velja varstveni režim, ki je določen v veljavnem prostorskem aktu občine«. V nadaljevanju je pri tem iz »stališča« razvidno sklicevanje na »Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Krško (Ur. List RS št. 61/2015), kjer 4. alinea 137. člena, ki govori o »celostnem ohranjanju kulturne dediščine«, določa da »gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, s katerimi se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in rekonstrukcija objekta na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, ni dovoljena«!
»Varstveni režim torej predpisuje sanacijo obstoječega stanja mostu z uporabo obstoječih materialov«, eksplicitno navede ZVKDS v strokovnem stališču in dopisu Direkciji RS za infrastrukturo št. 35102-0876/2017-11-BM, dne 9. novembra 2018.
»Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Krško (Ur. List RS št. 61/2015), kjer 4. alinea 137. člena, ki govori o »celostnem ohranjanju kulturne dediščine«, določa da »gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, s katerimi se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in rekonstrukcija objekta na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, ni dovoljena«! // Foto: Ana Ašič
In spet takoj v naslednjem stavku »kulturnovarstveni vratolomni obrat«, ko sugestivno »podpihnejo« tega, ki že itak želi most porušiti, še s pripombo, da »v tem primeru sanacije torej ne rešujemo zagotavljanja dvosmernega prometa ter varnega prehoda pešcev in kolesarjev«, iz česar je nazorno vidno, kako Ježovnikova »ugotovitev« sploh ni bila tako »nedolžna«, obenem pa, da tudi novo dejstvo varne, od vozišča ločene poti za pešce in kolesarje, ki je bila decentno umeščena v varovano dediščino, nikakor ne more biti zanemarljivo, zlasti v kontekstu, da ga Kulturnovarstveno soglasje Ministrstva za kulturo z dne 14. 1. 2020 ne upošteva; a se zdaj, več kot šest let kasneje namerava kulturno in tehniško vrednoto in dediščino vpisano v register pod številko EŠD 17358 porušiti prav na podlagi tega kulturnovarstvenega soglasja brez vključenega novega dejstva.
Nasprotujoče si ugotovitve in stališča ZVKDS: »Ne more izdati pogojev za odstranitev mostu! Bo pa ZVKDS obravnaval možnost rušitve mostu…«!
ZVKDS analizirano strokovno stališče 9. novembra 2018 zaključuje s štirimi krajšimi zmedenimi odstavki, ki sami sebi skačejo v nasprotje, obenem pa se zdi, da nimajo čisto istega imenovalca, se pravi zgolj presojo in argumente »kulturovarstva«, ampak spet neke pavšalne, tu in tam celo nenavadno »koketne« sugestije investitorju in interesentu za uničenje kulturne in tehniške dediščine.
Tako najprej »svetujejo«, da bi bilo »za varno rešitev prehoda pešcev in kolesarjev v bližini potrebno zgraditi nov premostitveni objekt (brv)…
Potem pa v naslednjem odstavku najprej povedo, da »ob upoštevanju varstvenega režima ZVKDS ne more izdati kulturnovarstvenih pogojev, ki bi dopuščali odstranitev obstoječega mostu in ga nadomestiti z novim, armiranobetonskim«; nadaljujejo pa: »Bo pa ZVKDS obravnaval možnost rušitve mostu po predložitvi zahtevane dokumentacije, kot to izhaja iz dopisa štev. 62242-39/2017/37, Ministrstva za kulturo, Direktorata za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana, z dne 06. 02. 2018.«
Bo moral znameniti Brjanski most čez poetično Krko v Podbočju res pasti zato, da ga nadomesti takšen banalen armiranobetonec z avtocestno nosilnostjo v kraju z nekaj sto prebivalci!? »Arheološki in etnološki znanosti« ZVKDS se je leta 2018 takšna arhitekturna nadomestitev Brjanskega mostu zdela primerna…// Foto: Ana Ašič (zgoraj) / Foto: Posnetek zaslona (spodaj)
Iz povedanega se zdi, da je bil torej Direktorat za kulturno dediščino nekakšen »pravni pomočnik« in usmerjevalec investitorju in torej potencialnemu devastatorju in uničevalcu v register vpisane kulturne in tehniške dediščine; ZVKDS pa je temu »vdano« in poslušno sledil!
Potem pa samo še »empatija« brez meja in »žegnanje« vseh investitorjevih domislic!?
Od tu naprej se zdi, da se je avtorjem »strokovnega stališča« ZVKDS prav občutno prebudila naravnost interdisciplinarna podjetnost, saj so korajžno zapisali da je »ZVKDS mnenja, da je za celostno in trajno prometno ureditev, ob upoštevanju gradbeno tehničnega stanja obstoječega mostu, najprimernejša gradnja nadomestnega mostu čez reko Krko«, pri čemer pa ni povsem jasno, ali je mišljen nadomestni most na novi ali na »stari« lokaciji; kar pa se zdi, da vendarle malce razkrije naslednji stavek, ki pravi: »Mnenje zapriseženega strokovnjaka o obstoječem stanju mostu je tisti dokument, ki bo omogočal odločanje o odstranitvi enote dediščine v smislu 31. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine…«
Foto: AASic!PP
Do konca pa se ZVKDS »razplamti«, ko ugotavlja, »da je predlog nadomestnega mostu, ki ga je izdelalo podjetje Atelje Aspekt-ing. Janez Bršec s.p. iz Podbočja, premišljen in smiselno upošteva značilnosti obstoječega mostu (ograje, stranske obloge, hodnik za pešce).«
Potem pa zaključi »strokovno stališče« v »veličastnem« slogu: »Zato ponovno predlagamo, da skladno z 31. členom ZVKD-1 Ministrstvu za kulturo predlaga izpis oziroma spremembo varstvenega režima obravnavane enote kulturne dediščine iz Registra nepremične kulturne dediščine ter vlogi predloži zahtevano oceno stanja mostu.«
Foto: AASic!PP
Tako! Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki bi moral najbolj ščititi in varovati kulturno in tehniško dediščino, je s tem zadnjim stavkom eksplicitno pokazal investitorju in njegovi nameri pot, ki naj jo ubere, da bo dosegel uničenje te kulturne dediščine!
Pod to strokovno stališče ZVKDS Območna enota Ljubljana sta se podpisala pripravljavec »strokovnega stališča« Boris Mravlje, univerzitetni diplomirani etnolog in konservatorski svetovalec; ter Boris Vičič, univerzitetni diplomirani arheolog in vodja Območne enote Ljubljana.
Kulturnovarstveno soglasje Ministrstva za kulturo RS za porušitev mostu na Brodu v Podbočju pa je 14. januarja 2020 podpisal tedanji minister za kulturo Zoran Poznič! O tem pa v naslednjem, tretjem delu sage!
Brjanski most na Brodu v Podbočju // Foto: Ana Ašič
Več: KDO JE NA SMRT OBSODIL ZNAMENITI BRJANSKI MOST ČEZ KRKO V PODBOČJU? ZVEZANE ROKE MINISTRSTVA ZA KULTURO IN INŠPEKTORATA!? ČIGAVI TALCI SO V RESNICI KRAJANI PODBOČJA IN OKOLIŠKIH VASI!? IN, ALI JIH NEKDO PELJE IZ MAJHNEGA V VELIKI PEKEL!?, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 14. april 2026, https://anaasicsic.com/2026/04/14/kdo-je-na-smrt-obsodil-znameniti-brjanski-most-cez-krko-v-podbocju-zvezane-roke-ministrstva-za-kulturo-in-inspektorata-cigavi-talci-so-v-resnici-krajani-podbocja-in-okoliskih-vasi-in-ali-jih-nek/
Še več sledi v naslednjih dneh: KULTURNOVARSTVENO SOGLASJE MINISTRSTVA ZA KULTURO IN MINISTRA ZORANA POZNIČA JANUARJA 2020, NENAVADNO ŽOLČNO NAPADALEN ODGOVOR RAKULJIĆ ZELOV SIMONA Z NOVOMEŠKE! OBMOČNE ENOTE INŠPEKTORATA RS ZA OKOLJE IN PROSTOR! IN VEČ…
Krka na Brodu v Podbočju. Pogled z Brjanskega mostu. // Foto: Ana Ašič
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Ana Ašič
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d.
Namen nakazila: DONACIJA SIC!
Koda namena: CHAR
HVALA!
Foto: Ana Ašič
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022,2023,2024,2025,2026 ©Vse pravice pridržane 
Avtentično! Ustvarjeno brez umetne inteligence! AI Free!
