»Vzdrževalna dela v javno korist« piše v rubriki »gradbeno dovoljenje« na gradbeni tabli na Brodu v Podbočju, na levi strani reke Krke, ki so jo konec letošnjega maja postavili prav tam, kjer so pred 160 leti ljudje s teh krajev vzhičeno opazovali, kako je iz dneva v dan pred njihovimi očmi rasel most, ki je tu ne le nadomestil brod, s katerim so vsakodnevno premagovali reko; in ki je temu kraju dal ime, ampak je novi most postal tudi njihova krajevna znamenitost, ki je s svojimi 115 metri decentne lesene konstrukcije, z dovršeno tehniško estetiko in rahločutno umeščenostjo v prostor s ponosom navdajal domačine, obiskovalce pa z občudovanjem v vseh skoraj 160 letih svojega življenja. Vse do teh zadnjih majskih dni, ko se je smrtna obsodba, skotena v moralno sprevrženi kontaminirani državno lokalni interesno politično uradniški spregi že pred desetimi leti, začela brezkompromisno uresničevati. Brez vsakega gradbenega dovoljenja bodo zdaj to kulturno in tehniško dediščino ter prostorsko vrednoto odstranili in brez vsakega gradbenega dovoljenja namesto Brjanskega mostu postavili nov armiranobetonski most s 115 metri razpona in nosilnostjo 40 ton! Javni objekt z zahtevno statiko na zahtevnem terenu z najvišjimi zahtevami za javno varnost! Brez gradbenega dovoljenja! Noro!? Ne, povsem legitimno! Gre vendar za »vzdrževalna dela v javno korist«, sintagmo in perfiden obvod, s katero je bila pred leti z Zakonom o cestah gladko uzakonjena mafijska »rabota« vsakovrstnih kriminalno koruptivnih infrastrukturnih, okoljskih in prostorskih združb, ki zdaj pod to »blagovno znamko« neustavljivo »harajo« po slovenski naravi, okolju, prostoru in kulturni dediščini! S tem ko gradbeno dovoljenje ni potrebno, je namreč takšnim spregam omogočeno, da zaobidejo Gradbeni zakon v členih, ki sicer terjajo pred izdajo gradbenega dovoljenja javno razgrnitev projekta, pri kateri lahko okoliški prebivalci in civilne iniciative kot stranke v postopku uradno podajajo pripombe in ugovore. To pa je seveda zadnje, kar si takšne parcialno interesne državno-lokalne sprege v resnici želijo! Res, v kakšno vladavino nekaj huliganskih tolp vseh teh majhnih in velikih, nacionalnih in lokalnih, državnih in zasebnih kriminalcev vseh najbolj različnih političnih podstati se je v 35 letih sprevrgla naša država! Če načrtovani »SKOK« ne bo tu, najprej na ministrstvu za infrastrukturo in na ministrstvu za okolje in prostor!, takoj učinkovito, brezkompromisno in silovito »zgrabil za roge« tega podivjanega bika gradbenega, okoljskega in dediščinskega kriminala ter prav tu najprej stopil na prste korupciji in milijonskim oškodovanjem javnega denarja in državnega premoženja, potem se bo prav ta težko pričakovani »SKOK« sprevrgel v tisti »skok v prazno«, ki nas bo na koncu vse potegnil v globino in dokončno na pot brez povratka! Neštetim naravnim, kulturnim in tehniškim vrednotam, za katere je bila zadnja leta usodna prav ta perfidna vladavina etat in privat kriminala, se na takšni končni poti očitno v teh dneh dokončno pridružuje tudi Brjanski most na Krki v Podbočju. Ali pač ne!?! Več…
Tag: Brod v Podbočju
NAMERAVANO UNIČENJE BRJANSKEGA MOSTU V PODBOČJU JE PODOBA SLOVENSKE NACIONALNE IN LOKALNE KOLEKTIVNE NOROSTI, BREZBRIŽNOSTI IN PROSTORSKEGA PRIMITIVIZMA, INFRASTRUKTURNE POKVARJENOSTI, NENASITNE GRADBENO BETONERSKE POGOLTNOSTI, KULTUROVARSTVENE BREZČUTNOSTI IN SERVILNOSTI, KORUPTIVNE KONTAMINIRANOSTI IN SPREŽENOSTI VSEH AKTERJEV, TRGOVANJA Z VPLIVOM IN ZAHRBTNE MANIPULACIJE S PRIZADETIMI KRAJANI PA TUDI NEODGOVORNOSTI STROKE, OBUPNE NEVEDNOSTI IN NEOSVEŠČENOSTI TER BOLESTNO NARCISOIDNE ČASTIHLEPNOSTI KRAJEVNIH IN OBČINSKIH »LIDERJEV« TER MOLKA PAMETNIH! SKRATKA, NAJBOLJ RESNIČNA PODOBA IN ODSEV CELOTNE TOTALNO SKORUMPIRANE SLOVENIJE V TEM TRENUTKU! KRKA, PODBOČJE, GORJANCI, LJUDJE TAM IN VSI DRŽAVLJANI SI ZASLUŽIMO VEČ!
»Smo v trenutku, ki je očitno manj kot »pet minut pred dvanajsto« in torej le hip pred usodnim aktom nepovratnega uničenja in razvrednotenja lokalne in nacionalne prostorske, kulturne in tehniške vrednote ter posega v zakladnico slovenske kulturne in tehniške dediščine, še enega, ki iz dneva v dan potihoma, a vztrajno, zdaj tu, zdaj tam, siromaši in pustoši slovenski naravni in kulturni prostor, s tem pa nepovratno in za zmeraj usodno zaznamuje ključne markerje slovenske identitete, tradicije, bivanjske in naselbinske kulture ter vsega, kar smo tu, na tem prostoru pristnega in izvirnega bili in smo; in kar nam lahko edino s svojo živo prezenco v prostoru ter z vsem tehniškim in obrtnim znanjem, veščinami in rešitvami, ki so akumulirane v takšni prostorski in tehniški vrednoti, daje v sedanjosti in prihodnosti informacije, vpogled in rešitve ter nas trajno bogati in navdihuje tudi za lepši, boljši, pristen, ustvarjalno zmagoviti danes in jutri. Saj prav to je bistvo in namen varovanja in ohranjanja kulturne in tehniške dediščine! Pa ne le dokumentirane na papirju in digitalnih ključkih v arhivih, do katerih le redkokdaj morda še kdo dostopi! Ampak tu in zdaj, v resničnem življenju, zmeraj dostopna vsem in za vse! S tem namenom je bil most ustvarjen! Tako je živel! In s tem naj živi naprej iz roda v rod! Naši predniki med Krko in Gorjanci in širše so 160 let to razumeli in živeli z mostom in z vsem, kar jim je dajal, tudi sam prejel, pa morda kdaj tudi kaj vzel, kar je razumljivo: na reki stoji, sredi življenja, v dobrem in težkem, kot mi, zmeraj sredi premen tega dajanja, prejemanja in jemanja. Vse, kar je ob tem na nas, je, da skrbimo eden za drugega in za vse, kar nam je v tem življenju dano, namenjeno in zaupano. Kdo smo mi, da tistim za nami odrečemo in onemogočimo to, kar je bilo zaupano in podarjeno nam!? S kakšno pravico jim vzamemo to, da vidijo, da občutijo, da doživijo, se učijo in navdihujejo pri »živem izviru« ter živijo z nečim tako lepim in edinstvenim kot je Brjanski most na Krki v Podbočju!? Kdo od nas ve, koga bo prav ta most s svojo pojavnostjo in prezenco, s svojo senzibilno in prefinjeno umeščenostjo v zeleno poetiko Krke enkrat navdihnil še za nekaj res novega, velikega, edinstvenega!?« Več…
ALI JE PODLAGA ZA UNIČENJE 160-LETNE KULTURNE IN TEHNIŠKE VREDNOTE NA KRKI »STROKOVNO STALIŠČE«, V KATEREM ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE NAVAJA NERESNIČNA DEJSTVA, SAM SEBI PRIHAJA V NASPROTJA, POVZEMA KATASTROFIČNE NAPOVEDI GRADBENIKA, KI GA JE PRETEČENI ČAS POPOLNOMA DEMANTIRAL, SE »PRESEŽNO« POSTAVLJA NA MESTO RAZSODNIKA ZA CELOSTNO IN TRAJNO PROMETNO UREDITEV, PRI ČEMER NA KONCU ARHEOLOG IN ETNOLOG »STROKOVNO« UGOTAVLJATA TUDI PRIMERNOST ARHITEKTURNE IN PROJEKTANTSKE REŠITVE NADOMESTNEGA ARMIRANOBETONSKEGA MOSTU?
»Čigavi talci so torej v resnici krajani Podbočja? In, glede na to, da most potrebujejo čimprej, poleg tega pa je na tem mestu v register kulturne dediščine zapisana vrednota, zakaj raje država in občina uničujeta in degradirata ter se podajata v betonersko prostorsko in časovno past, ki bo morda prinesla most do konca leta 2027 ali pa tudi ne; hibridni leseno jekleni most, posnetek tega, ki je vpisan v register, pa bi lahko z zadostno tonažo in za tretjino cene tega, kar načrtujejo, na tem mestu zrasel v šest do osmih mesecih, kar je v zadnjih petih letih že bilo izvedeno tako na obeh, Južnem in Severnem mostu v Kostanjevici na Krki, leta 2021 v bližnjih Cerkljah na Krki ter leta 2023 na Borštu pri Cerkljah!?« smo pred enim tednom zapisali na našem kritičnem spletnem portalu v prvem delu sage o nepredstavljivem načrtnem uničenju v register vpisane kulturne dediščine EŠD 17358, to je 160 let starega Brjanskega mostu čez reko Krko v Podbočju, kjer prav na mestu te kulturne, tehniške in prostorske vrednote Direkcija za infrastrukturo skupaj z betonersko in še kako drugače kontaminiranimi ozadji, načrtuje izgradnjo brutalno banalnega armiranobetonca z avtocestno nosilnostjo 40 ton za krajevno skupnost, ki ima z vsemi odročnimi vasmi po Gorjancih skupaj nekaj sto prebivalcev, in to pod krinko zavajajoče floskule o »nevarnosti« mostu, kar je pač del ustaljene matrike državno zasebnih uničevalcev na Slovenskem, ko se s svojimi brezobzirnimi interesi želijo polastiti ali vsiliti svojo manipulativno namero. Ker so »nevarni«, se npr. krvoločno kvotno strelja zavarovane »okusne« mlade medvede in medvedje mladiče do 100 kilogramov s »sočnimi tačkami« za sladokusce; ker so »nevarna«, se v urbanih in polurbanih sredinah podira najbolj karizmatična in zavarovana drevesa in naravno dediščino, pustoši ljubljanski Grajski grič, Rožnik, posega v lipov drevored v Pivoli, mestni gozd Panovec v Novi Gorici, vse za »zeleno« biomaso in lesne sekance; ker je »nevarna«, potem ko se je leta namerno ne vzdržuje in obnavlja, se nepovratno ruši in uničuje kulturna in tehniška dediščina, ljubljanski Bellevue, železniška postaja, Vurnikova Vila Adlešič, Plečnikov stadion, še malo pa pride na vrsto Ravnikarjev Trg republike! ter mnoge druge grajene vrednote in mostove, za kar je ta trenutek najbolj eklatanten primer na Slovenskem prav v teh dneh nameravana popolna porušitev in odstranitev znamenitega leseno hibridnega Brjanskega mostu na Krki v Podbočju; pri čemer uradni državni in »neuradni« zakulisni akterji na razne načine že leta, s popolno zaporo »nevarnega« mostu pa od 27. novembra lani, držijo v šahu in za talce krajane Podbočja in okoliških vasi, tako da jih ob živce parajoči vsakodnevni »obvozni« resničnosti pač spravljajo v položaj, ko je mnogim že čisto vseeno, kako uničen bo dolgoročno njihov kraj in bivalno okolje, da se bodo le vozili čez most. Pri tem je videti naravnost najbolj šokantni del zgodbe ter izvirni greh in jedro zla prav tam, kjer se sicer najširša slovenska davkoplačevalska javnost najbolj zanaša, da je za kulturno dediščino varno in dobro poskrbljeno: to pa sta Zavod za varstvo kulturne dediščine s svojimi »strokovnimi stališči« in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ki s kulturnovarstvenimi soglasji prikimava in se hlapčevsko klanja uničevalcem. Več…