Ko so 27. maja letos na Brodu v Podbočju pod kamuflažo »vzdrževanja za javno korist« in zatorej brez gradbenega dovoljenja, brez vsakršnih zaščitnih in omilitvenih ukrepov ob poseganju v občutljivo naravo in habitat reke Krke ter, jasno, brez predhodne javne razgrnitve ter participacije javnosti, začeli brutalno in barbarsko demolirati 160 let star leseno jekleni most čez Krko, vpisan v register kulturne dediščine pod EŠD 17358, ki je bil z razponom 115 metrov in edinstveno, senzibilno in trajnostno zgledno pojavnostjo ter umeščenostjo v fragilno naravno okolje na zeleni dolenjski lepotici pod Gorjanci največji tovrstni historični most v tem delu Slovenije, je naslednji dan, 28. maja 2026, na spletnem portalu gov.si in spletni strani Ministrstva za kulturo bilo objavljeno in je tam to še zmeraj mogoče prebrati pod naslovom »Evropska sredstva za okrevanje in odpornost – Skupaj do cilja: trajnostna kulturna dediščina«, naslednje besede: »Ohranjena kulturna dediščina pomembno prispeva k prepoznavnosti države in s tem k razvoju turizma, ki je bil v času pandemije covida-19 med najbolj prizadetimi gospodarskimi panogami. Država in lokalne skupnosti si prizadevajo ohraniti bogato kulturno dediščino tudi s pomočjo evropskih sredstev. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost Ministrstvo za kulturo skupaj z občinami izvaja naložbo za trajnostno obnovo in oživljanje kulturne dediščine. Cilj naložbe je podpreti trajnostni razvoj turizma z oživljanjem kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture. Naložba vključuje prenovo, obnovo, celostno oživljanje in modernizacijo javnih objektov kulturne dediščine. Za izvedbo naložbe je predvidenih 42 milijonov evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.« Povedano bi bilo seveda lahko kvečjemu navdušujoče, če ne bi vedeli, da je prav to ministrstvo za kulturo s svojim direktoratom za kulturno dediščino januarja 2020 v pičlih treh dneh izdalo kulturno varstveno soglasje za porušitev edinstvenega Brjanskega mostu na Krki v Podbočju, kulturne in tehniške dediščine, ki je bila 160 let ikonična podoba in identitetni imidž Podbočja, nekdaj Svetega Križa v Kostanjevici; in če ne bi vedeli, da je bilo tako na omenjeno ministrstvo, na omenjeni direktorat kot tudi na ministrico osebno ter na inšpektorat za kulturo in medije letos aprila in maja naslovljenih več pobud, prošenj, vlog in zahtev za umik kulturnovarstvenega soglasja, preden se napravi nepopravljiva škoda in nepovratno uničenje kulturne in tehniške vrednote na Krki v Podbočju ter obenem z brutalno umestitvijo armiranobetonskega mostu brez gradbenega dovoljenja in vsega, kar v prostorskem in strokovnem smislu to terja, hipotetično poplavno ogrozi tudi bližnjo Kostanjevico na Krki in kulturnovarstveno zaščiteno območje njenega edinstvenega Otoka. Še posebej »luštkano« je to, da se takšen most gradi brez gradbenega dovoljenja, v kontekstu dejstva, da je izvajalec del iz skupine GIC iz Rogaške Slatine, ki je izvajalsko vpletena v nedavno porušitev strešne plošče na gradbišču bodočega Zavoda za javno zdravstvo v Varaždinu! Ker vse to vemo, toliko bolj razumemo vso upravičeno jezo in ogorčenje slovenske kritične in osveščene javnosti, ki ob vsem zgoraj povedanem vidi držo ministrstva za kulturo in zlasti dveh prejšnjih ministrov, Zorana Pozniča in Aste Vrečko, v kontekstu uničenja Brjanskega mostu kot skrajno in resnično cinično! Ti ljudje se, ob tem, da jim plačujemo službe, v katerih naj bi delali za naše skupno dobro, za našo naravno in kulturno dediščino; in ob tem, da je vse to uničenje in potem tudi posledična sanacija devastacije plačana iz našega skupnega davkoplačevalskega denarja, vsi ti, torej, se tako na ministrstvu za kulturo, kot na ministrstvu za infrastrukturo in vseh njunih organih v sestavi najbolj arogantno, pokvarjeno in sprevrženo norčujejo iz vseh nas! Do kdaj še!?! In, kaj bo še moralo pasti, da se bo končno nekdo streznil!?! Ali pa, da bodo ljudje ob vseh zlorabah, zavajanjih ter uničevanju in razvrednotenju vsega, kar je v smislu naravne in kulturne dediščine še kaj vrednega v tem vrednostno sicer levo in desno očitno popolnoma »iztirjenem« podalpskem okolju in prostoru, končno resno in neustavljivo podivjali!?! Več…
Tag: Reka Krka
TUDI VSE TISTE V PODBOČJU IN ŠUTNI, KI ZDAJ V VSEJ SVOJI NEVEDNOSTI, »OZKOSTI« TER V SPAJDAŠENI SPREŽENOSTI NAJBOLJ TRIUMFIRAJO OB RAZDEJANEM BRJANSKEM MOSTU, BO ZELO KMALU ŠE ZELO BOLELA GLAVA! ONE Z BREZJA PAČ NE!
Kolektivno uničenje Brjanskega mostu na reki Krki, ki je bil skoraj 160 let ponos, ikona in identitetni imidž Podbočja, nekdanjega Svetega Križa pri Kostanjevici, gre k bridkemu koncu. Brutalno in primitivno, kot je pač brutalna, primitivna in brezskrupulozna slovenska betonerska scena skupaj z vsemi servilnimi pajdaši med uradništvom infrastrukturnega in kulturnega ministrstva ter zavoda za varstvo kulturne dediščine, z brezbrižnimi občinarji, z županom, ki ima v glavi le ponovno izvolitev, ter krajevnimi liderji, ki jih kot nekakšne hipnotizirane samouničevalce spretno sučejo akterji iz kamufliranih interesnih ozadij, da v svoji zaslepljenosti sploh ne vidijo surove realnosti, ki bo prav kmalu vsaj nekatere soočila z vso presunljivo in otipljivo resničnostjo svetopisemskih besed o »široki poti, ki vodi v pogubo«, v Podbočju pa pač čez armiranobetonski most s 40 tonsko nosilnostjo za 327 prebivalcev in nekaj gorjanskih vasic. Ko zdaj naši bralci, ki so, jasno, obenem prav taisti slovenski davkoplačevalci, ki bodo in bomo plačali vse te eskapade z mostom, ki se na državni cesti z razponom 115 metrov gradi brez gradbenega dovoljenja in posledično brez vseh varnostnih, okoljskih, prostorskih ter javno participativnih in demokratičnih varovalk, vznemirjeno in nejeverno sprašujejo, kako je danes v Evropski uniji kaj takega sploh mogoče; in, »zakaj na tem mestu ne zgradijo enakega leseno jeklenega mostu, kot je bil, saj bi tudi ljubljanski grad nenazadnje lahko porušili, ker je bil pred prenovo izjemno »nevaren«; si večina kar hkrati odgovarja, da »bi seveda lahko postavili novo rekonstruirano repliko obstoječega hibridnega leseno jeklenega mostu z visoko tonažo, samo potem ne bi mogli zlivati nepreglednih ton betona v Krko in ob njo ter ne bi mogli pisati visokih računov, ki jih ni mogoče preverjati… saj, kako pa boš za temeljenje 15 metrov globoko v rečno strugo »pogledal« in prekontroliral, koliko betona je bilo zares vlitega v armature!?« Seveda pa nobeno vprašanje nič ne pomaga tudi in predvsem, ker je »operacija Brjanski most« plod resničnega institucionaliziranega in legaliziranega okoljskega in kulturno dediščinskega kriminala, ki ima svoj »zlovir« v namerah in naklepih slovenske gradbeno betonerske in smetarske »oligarhije«; zaslombo pa v celotni politični pahljači, kjer pač vdano z repom mahajo od skrajno levih do ekstra desnih, saj se domnevno in nazadnje vsaj posredno menda vsi tako ali drugače »podpirajo« prav iz teh, očitno vse bolj neusahljivih betonerskih in smetarskih izvirov zla, ki so v vseh letih vse od 12-letne konstantne vladavine nekdanje slovenske »liberalne demokracije« pa do danes spretno prilagodili vse mogoče zakonske in podzakonske akte temu, da se lahko legalno in institucionalno uničuje vse, kar pade na pamet komurkoli z dovolj denarja in političnega vpliva! Več…
TAKO V TEH DNEH IZGINJA LEGENDARNI BRJANSKI MOST ČEZ KRKO V PODBOČJU!
»Vzdrževalna dela v javno korist« piše v rubriki »gradbeno dovoljenje« na gradbeni tabli na Brodu v Podbočju, na levi strani reke Krke, ki so jo konec letošnjega maja postavili prav tam, kjer so pred 160 leti ljudje s teh krajev vzhičeno opazovali, kako je iz dneva v dan pred njihovimi očmi rasel most, ki je tu ne le nadomestil brod, s katerim so vsakodnevno premagovali reko; in ki je temu kraju dal ime, ampak je novi most postal tudi njihova krajevna znamenitost, ki je s svojimi 115 metri decentne lesene konstrukcije, z dovršeno tehniško estetiko in rahločutno umeščenostjo v prostor s ponosom navdajal domačine, obiskovalce pa z občudovanjem v vseh skoraj 160 letih svojega življenja. Vse do teh zadnjih majskih dni, ko se je smrtna obsodba, skotena v moralno sprevrženi kontaminirani državno lokalni interesno politično uradniški spregi že pred desetimi leti, začela brezkompromisno uresničevati. Brez vsakega gradbenega dovoljenja bodo zdaj to kulturno in tehniško dediščino ter prostorsko vrednoto odstranili in brez vsakega gradbenega dovoljenja namesto Brjanskega mostu postavili nov armiranobetonski most s 115 metri razpona in nosilnostjo 40 ton! Javni objekt z zahtevno statiko na zahtevnem terenu z najvišjimi zahtevami za javno varnost! Brez gradbenega dovoljenja! Noro!? Ne, povsem legitimno! Gre vendar za »vzdrževalna dela v javno korist«, sintagmo in perfiden obvod, s katero je bila pred leti z Zakonom o cestah gladko uzakonjena mafijska »rabota« vsakovrstnih kriminalno koruptivnih infrastrukturnih, okoljskih in prostorskih združb, ki zdaj pod to »blagovno znamko« neustavljivo »harajo« po slovenski naravi, okolju, prostoru in kulturni dediščini! S tem ko gradbeno dovoljenje ni potrebno, je namreč takšnim spregam omogočeno, da zaobidejo Gradbeni zakon v členih, ki sicer terjajo pred izdajo gradbenega dovoljenja javno razgrnitev projekta, pri kateri lahko okoliški prebivalci in civilne iniciative kot stranke v postopku uradno podajajo pripombe in ugovore. To pa je seveda zadnje, kar si takšne parcialno interesne državno-lokalne sprege v resnici želijo! Res, v kakšno vladavino nekaj huliganskih tolp vseh teh majhnih in velikih, nacionalnih in lokalnih, državnih in zasebnih kriminalcev vseh najbolj različnih političnih podstati se je v 35 letih sprevrgla naša država! Če načrtovani »SKOK« ne bo tu, najprej na ministrstvu za infrastrukturo in na ministrstvu za okolje in prostor!, takoj učinkovito, brezkompromisno in silovito »zgrabil za roge« tega podivjanega bika gradbenega, okoljskega in dediščinskega kriminala ter prav tu najprej stopil na prste korupciji in milijonskim oškodovanjem javnega denarja in državnega premoženja, potem se bo prav ta težko pričakovani »SKOK« sprevrgel v tisti »skok v prazno«, ki nas bo na koncu vse potegnil v globino in dokončno na pot brez povratka! Neštetim naravnim, kulturnim in tehniškim vrednotam, za katere je bila zadnja leta usodna prav ta perfidna vladavina etat in privat kriminala, se na takšni končni poti očitno v teh dneh dokončno pridružuje tudi Brjanski most na Krki v Podbočju. Ali pač ne!?! Več…
MOST RUŠIJO! IN, VSI BREZVESTNI EKSEKUTORJI BRJANSKEGA MOSTU!
Šokantna namera uničenja znamenitega Brjanskega mostu čez Krko na Brodu v Podbočju se v teh poslednjih majskih dneh uresničuje. Potem ko so predniki z veliko predanostjo in še večjim odpovedovanjem v njihovem že tako skromnem življenju leta 1866 s kar največjo skrbnostjo most zgradili, ga 7. oktobra istega leta, prav na Rožnovensko Mater Božjo, blagoslovili, potem pa iz leta v leto varovali in ohranjali, ga zdaj sicer menda nadvse »domoljubni« in vsekakor premožni sodobniki natanko štiri mesece in deset dni pred 160. rojstnim dnem, ki bi bil torej letos 7. oktobra, naklepno in kar najbolj barbarsko in cinično rušijo in uničujejo. Le trije dnevi so bili potrebni, da je Ministrstvo za kulturo januarja 2020 v konspiraciji izdalo kulturnovarstveno soglasje za uničenje kulturne, tehniške in identitetne znamenitosti Podbočja, kar zdaj, v tem volilnem letu, ko bodo jeseni tudi lokalne volitve, »končno« zmaguje. Eni in isti, ki so kar najbolj vpeti v to brezumno uničevanje, si seveda s to izsiljeno rušitvijo v register vpisane kulturne in tehniške dediščine ter z nadomestno izgradnjo armiranobetonskega brutalca veliko obetajo. Jasno, zmago na županskih volitvah. In vsaj ponovno izvolitev v občinski svet Mestne občine Krško. Pa, seveda, to, da se bodo za vse večne čase proslavili in zapisali v kolektivni spomin kraja. Čas bo seveda prej ko slej zelo nazorno pokazal svoje. A četudi si samozvani »lavreati« morda obetajo, da bodo v zgodovino teh krajev izpisani z zlatimi črkami, ker so izsilili nov most s smrtjo starega, bodo vendarle na koncu zapisani tudi točno s tem, kar to v resnici je; in kar prav vsi zgoraj navedeni vpleteni akterji, od politike, državnega uradništva, zakulisnih »špilerjev« ter lokalnih vidnih in nevidnih liderjev, v tem kontekstu v resnici so; in kar je mogoče zelo preprosto strniti v štiri besede: brezvestni eksekutorji Brjanskega mostu! Danes, jutri in zmeraj! Več…
NEVERJETNA HITROST ZA UNIČENJE KULTURNE DEDIŠČINE: V ČETRTEK JE BIL MOST ODPRT ZA PROMET, V PETEK SO MEDIJI OBJAVILI IZJAVE O TEM, DA BO NOVEGA TREBA ZGRADITI NA DRUGI LOKACIJI, OBENEM JE BILA ISTI DAN V »KONSPIRACIJI« ODDANA VLOGA ZA RUŠITEV STAREGA MOSTU, V TOREK PA JE »KURIR« ŽE TEKEL Z MINISTRSTVA ZA KULTURO NA DIREKCIJO ZA INFRASTRUKTURO S PODPISANIM KULTURNOVARSTVENIM SOGLASJEM ZA UNIČENJE ZNAMENITEGA BRJANSKEGA MOSTU NA REKI KRKI!? NEVERJETNA EKSPEDITIVNOST OB GORI ZAHTEVNIH STROKOVNIH MNENJ, KI JO PRISTOJNA URADNICA DANES KOMENTIRA S CINIČNIM: »PRIDNA SEM, PAČ! KAJ NAJ DRUGEGA REČEM!?«
Če želi kdo danes na Slovenskem graditi brez gradbenega dovoljenja in postaviti »nadomestek«, in to kakršnegakoli! – kot to v resnici kaže precizen anatomski pogled v šokantni primer načrtovanega rušenja Brjanskega mostu na reki Krki v Podbočju ter na njegovem mestu načrtovana izgradnja brutalno morbidnega avtocestnega armiranobetonca, pri čemer gredo »podboški« mostni »ideologi« z banalnim maskiranjem betona z lesom do konca in se prav očitno in cinično norčujejo iz strokovne in laične javnosti, iz »kulturovarstva«, iz mostogradnje in mostne projektive, iz arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture ter iz ljudi, ki bodo s tem prostorskim ekscesom primorani živeti! – morate samo postati lastnik ali uradni upravljavec v register nepremične dediščine vpisane nepremičnine oziroma kulturne vrednote; potem pa plačati iz lastnega žepa, oziroma v tem konkretnem primeru davkoplačevalskega, »bistrega« statika, po možnosti gospo in gospoda, ki »razumeta« situacijo in izdelata ustrezno »statično poročilo« in »detajlni pregled nepremičnine«, iz katerih jasno izhaja, da je konkretna nepremičnina »dotrajana« in »propadla« do te mere, da se je »ne da obnoviti«, poleg tega pa je »nevarna« in »življenje ogrožujoča«, četudi trdno stoji in kljubuje takim »sfriziranim« poročilom, času in vremenskim ujmam še mnogo let potem, ko so spisana; obenem pa je z neverjetno »srečo« in »naključjem?« z njimi, zlasti v »katastrofičnem« delu, nenavadno »kompatibilno« tudi dve leti prej spisano konservatorsko poročilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine, tako da lahko nadvse »pridna« pristojna uradnica Ministrstva za kulturo na podlagi zloglasnega in med slovenskimi investitorji nadvse čislanega 31. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine v treh delovnih dneh izda »kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine«, v katerem je potem še eksplicitno navedeno, da: »Gradbeni zakon v drugem odstavku 5. člena določa, da se odstranitev objekta lahko začne brez gradbenega dovoljenja, in sicer na podlagi prijave začetka gradnje (63. člen GZ)«. In, če ste »izbrani« oziroma »izbranec«, vam še isti dan, najkasneje naslednji, na vaš naslov »osebno vročijo« soglasje, tako da ne izgubljate časa in se lahko začnete takoj pripravljati na uničevanje kulturne dediščine, skupnega in javnega dobrega ter začnete uresničevati to, kar ste si sami ali skupaj s svojimi morebitnimi zakulisnimi interesno kontaminiranimi »prijatelji« brezskrupulozno zamislili. Pa le brez skrbi! Ob tem ne boste imeli nikjer v »kulturnovarstvenem soglasju« zapisane niti besede o tem, da je na mesto domnevno »dotrajane« in »propadle« kulturne in prostorske dediščinske in javne vrednote potrebno postaviti v materialih in videzu identično rekonstrukcijo obstoječe nepremičnine, ki bi bila v konkretnem primeru podboškega mostu izvedbeno vsaj pol cenejša in vsaj eno leto hitrejša kot načrtovana armiranobetonska spaka, ki bo poleg nepotrebnega čezmernega zapravljanja davkoplačevalskega denarja za zmeraj opustošila in razvrednotila tudi naravno in kulturno okolje ter skupno dobro na tem edinstvenem območju »lesenih mostov« na reki Krki, kjer so sicer v zadnjih petih letih in v radiju dobrih dvajset kilometrov v obeh sosednjih občinah, kostanjeviški in brežiški, izjemno uspešno in prostorsko ter dediščinsko senzibilno v lesu in jeklu rekonstruirali kar 5! pet! takšnih leseno hibridnih mostov na reki Krki, zaradi česar je katastrofalna namera uničenja edinstvene kulturne in tehniške dediščine, ki jo predstavlja z letnico nastanka 1866 ter s 115 metrskim razponom najdaljši leseni hibridni most na reki Krki v Podbočju, še toliko bolj šokantna! Ker pa je vse to na območju Mestne občine Krško, ki je nedvomno ena najbogatejših občin na Slovenskem, poleg tega pa v režiji Republike Slovenije in tako na račun in »z računa« vseh slovenskih davkoplačevalcev in državljanov, pa je ne le toliko bolj, ampak najbolj in absolutno sramotna ter do konca nesprejemljiva! Kriminalna! Več…
ALI JE PODLAGA ZA UNIČENJE 160-LETNE KULTURNE IN TEHNIŠKE VREDNOTE NA KRKI »STROKOVNO STALIŠČE«, V KATEREM ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE NAVAJA NERESNIČNA DEJSTVA, SAM SEBI PRIHAJA V NASPROTJA, POVZEMA KATASTROFIČNE NAPOVEDI GRADBENIKA, KI GA JE PRETEČENI ČAS POPOLNOMA DEMANTIRAL, SE »PRESEŽNO« POSTAVLJA NA MESTO RAZSODNIKA ZA CELOSTNO IN TRAJNO PROMETNO UREDITEV, PRI ČEMER NA KONCU ARHEOLOG IN ETNOLOG »STROKOVNO« UGOTAVLJATA TUDI PRIMERNOST ARHITEKTURNE IN PROJEKTANTSKE REŠITVE NADOMESTNEGA ARMIRANOBETONSKEGA MOSTU?
»Čigavi talci so torej v resnici krajani Podbočja? In, glede na to, da most potrebujejo čimprej, poleg tega pa je na tem mestu v register kulturne dediščine zapisana vrednota, zakaj raje država in občina uničujeta in degradirata ter se podajata v betonersko prostorsko in časovno past, ki bo morda prinesla most do konca leta 2027 ali pa tudi ne; hibridni leseno jekleni most, posnetek tega, ki je vpisan v register, pa bi lahko z zadostno tonažo in za tretjino cene tega, kar načrtujejo, na tem mestu zrasel v šest do osmih mesecih, kar je v zadnjih petih letih že bilo izvedeno tako na obeh, Južnem in Severnem mostu v Kostanjevici na Krki, leta 2021 v bližnjih Cerkljah na Krki ter leta 2023 na Borštu pri Cerkljah!?« smo pred enim tednom zapisali na našem kritičnem spletnem portalu v prvem delu sage o nepredstavljivem načrtnem uničenju v register vpisane kulturne dediščine EŠD 17358, to je 160 let starega Brjanskega mostu čez reko Krko v Podbočju, kjer prav na mestu te kulturne, tehniške in prostorske vrednote Direkcija za infrastrukturo skupaj z betonersko in še kako drugače kontaminiranimi ozadji, načrtuje izgradnjo brutalno banalnega armiranobetonca z avtocestno nosilnostjo 40 ton za krajevno skupnost, ki ima z vsemi odročnimi vasmi po Gorjancih skupaj nekaj sto prebivalcev, in to pod krinko zavajajoče floskule o »nevarnosti« mostu, kar je pač del ustaljene matrike državno zasebnih uničevalcev na Slovenskem, ko se s svojimi brezobzirnimi interesi želijo polastiti ali vsiliti svojo manipulativno namero. Ker so »nevarni«, se npr. krvoločno kvotno strelja zavarovane »okusne« mlade medvede in medvedje mladiče do 100 kilogramov s »sočnimi tačkami« za sladokusce; ker so »nevarna«, se v urbanih in polurbanih sredinah podira najbolj karizmatična in zavarovana drevesa in naravno dediščino, pustoši ljubljanski Grajski grič, Rožnik, posega v lipov drevored v Pivoli, mestni gozd Panovec v Novi Gorici, vse za »zeleno« biomaso in lesne sekance; ker je »nevarna«, potem ko se je leta namerno ne vzdržuje in obnavlja, se nepovratno ruši in uničuje kulturna in tehniška dediščina, ljubljanski Bellevue, železniška postaja, Vurnikova Vila Adlešič, Plečnikov stadion, še malo pa pride na vrsto Ravnikarjev Trg republike! ter mnoge druge grajene vrednote in mostove, za kar je ta trenutek najbolj eklatanten primer na Slovenskem prav v teh dneh nameravana popolna porušitev in odstranitev znamenitega leseno hibridnega Brjanskega mostu na Krki v Podbočju; pri čemer uradni državni in »neuradni« zakulisni akterji na razne načine že leta, s popolno zaporo »nevarnega« mostu pa od 27. novembra lani, držijo v šahu in za talce krajane Podbočja in okoliških vasi, tako da jih ob živce parajoči vsakodnevni »obvozni« resničnosti pač spravljajo v položaj, ko je mnogim že čisto vseeno, kako uničen bo dolgoročno njihov kraj in bivalno okolje, da se bodo le vozili čez most. Pri tem je videti naravnost najbolj šokantni del zgodbe ter izvirni greh in jedro zla prav tam, kjer se sicer najširša slovenska davkoplačevalska javnost najbolj zanaša, da je za kulturno dediščino varno in dobro poskrbljeno: to pa sta Zavod za varstvo kulturne dediščine s svojimi »strokovnimi stališči« in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ki s kulturnovarstvenimi soglasji prikimava in se hlapčevsko klanja uničevalcem. Več…
KDO JE NA SMRT OBSODIL ZNAMENITI BRJANSKI MOST ČEZ KRKO V PODBOČJU? ZVEZANE ROKE MINISTRSTVA ZA KULTURO IN INŠPEKTORATA!? ČIGAVI TALCI SO V RESNICI KRAJANI PODBOČJA IN OKOLIŠKIH VASI!? IN, ALI JIH NEKDO PELJE IZ MAJHNEGA V VELIKI PEKEL!?
»Ob tem se kar nekaj prebivalcem, s katerimi smo se dve soboti zapored pogovarjali na terenu, vse pogosteje porajajo vprašanja, ali je bilo res tako zelo nujno povsem zapreti most ter jih kot talce držati v šahu vsakodnevnih sitnosti zaradi tega zaprtja; pa, ali je most, ki je v resnici leseno jeklen – seveda pa očitno nevzdrževan in zanemarjen ter tako prava podoba in izraz tega, kako beden gospodar je v resnici slovenska država – ali je torej most res v tako katastrofičnem stanju, da mu ni več pomoči? Ali pa se že od leta 2018, ko so se očitno v nekaterih »krogih« dvignili apetiti po mostnem armiranobetonskem težkokategorniku, perfidno ustvarja okoliščine in psihozo, da ni druge rešitve kot novi most!? S tem, ko so prebivalci že čisto na koncu z živci, pa se jih psihično lomi zato, da so pripravljeni v tem njihovem okolju sprejeti na Krki karkoli, da jim to le olajša vsakdan in lahko prehajajo z ene strani reke na drugo?! Čigavi talci so torej v resnici krajani Podbočja? In, glede na to, da most potrebujejo čimprej, poleg tega pa je na tem mestu v register kulturne dediščine zapisana vrednota, zakaj raje država in občina uničujeta in degradirata ter se podajata v betonersko prostorsko in časovno past, ki bo morda prinesla most do konca leta 2027 ali pa tudi ne; hibridni leseno jekleni most, posnetek tega, ki je vpisan v register, pa bi lahko z zadostno tonažo in za tretjino cene tega, kar načrtujejo, na tem mestu zrasel v šestih do osmih mesecih, kar je v zadnjih petih letih že bilo izvedeno tako na obeh, Južnem in Severnem mostu v Kostanjevici na Krki, leta 2021 v bližnjih Cerkljah na Krki ter leta 2023 na Borštu pri Cerkljah!?« Več…
»UGOTAVLJAMO, DA DOPOLNJENO POROČILO O VPLIVIH NA OKOLJE ZA HE MOKRICE PRIPRAVLJALCA HSI INVEST IN DODATEK, ŠE VEDNO NE VKLJUČUJETA TEH TREH VRST IN SE DO NJIH NE OPREDELITA, OB DEJSTVU, DA GRE ZA EDINI ZNANI LOKACIJI V SLOVENIJI, IN DA JE ENA VRSTA CELO NOVA ZA ZNANOST.«
»V Društvu za preučevanje rib Slovenije smo presenečeni, da se HSE Invest d.o.o. spreneveda za katere vrste gre, saj so te vrste že ves čas predmet trajanja postopkov za HE Mokrice. Prav tako so strokovnjaki za intersticialno favno bili prisotni na ustni obravnavi leta 2020, na kateri je bil tudi prisoten HSE Invest in je bilo tudi takrat govora o teh vrstah, prav tako smo jih DPRS (med drugim) ponovno navedli v pripombah, ki so bile oddane v okviru tega postopka 18. marca 2025. Ker predlagana gradnja pomeni uničenje vodnega intersticialnega habitata, s tem pa uničenje populacij ali celo izumrtje vrst podzemnega intersticiala, to pomeni neposredno kršenje Zakona o naravi, ki v 14. členu določa: »Prvič, rastlinsko ali živalsko vrsto je prepovedano iztrebiti. Drugič, zniževati število rastlin ali živali posameznih populacij, ožati njihove habitate ali slabšati njihove življenjske razmere do take mere, da je vrsta ogrožena, je prepovedano. Z izpustitvijo obravnave podzemnega živalstva in načrtovanim posegom se neposredno krši Zakon o naravi.« Več…