»Čigavi talci so torej v resnici krajani Podbočja? In, glede na to, da most potrebujejo čimprej, poleg tega pa je na tem mestu v register kulturne dediščine zapisana vrednota, zakaj raje država in občina uničujeta in degradirata ter se podajata v betonersko prostorsko in časovno past, ki bo morda prinesla most do konca leta 2027 ali pa tudi ne; hibridni leseno jekleni most, posnetek tega, ki je vpisan v register, pa bi lahko z zadostno tonažo in za tretjino cene tega, kar načrtujejo, na tem mestu zrasel v šest do osmih mesecih, kar je v zadnjih petih letih že bilo izvedeno tako na obeh, Južnem in Severnem mostu v Kostanjevici na Krki, leta 2021 v bližnjih Cerkljah na Krki ter leta 2023 na Borštu pri Cerkljah!?« smo pred enim tednom zapisali na našem kritičnem spletnem portalu v prvem delu sage o nepredstavljivem načrtnem uničenju v register vpisane kulturne dediščine EŠD 17358, to je 160 let starega Brjanskega mostu čez reko Krko v Podbočju, kjer prav na mestu te kulturne, tehniške in prostorske vrednote Direkcija za infrastrukturo skupaj z betonersko in še kako drugače kontaminiranimi ozadji, načrtuje izgradnjo brutalno banalnega armiranobetonca z avtocestno nosilnostjo 40 ton za krajevno skupnost, ki ima z vsemi odročnimi vasmi po Gorjancih skupaj nekaj sto prebivalcev, in to pod krinko zavajajoče floskule o »nevarnosti« mostu, kar je pač del ustaljene matrike državno zasebnih uničevalcev na Slovenskem, ko se s svojimi brezobzirnimi interesi želijo polastiti ali vsiliti svojo manipulativno namero. Ker so »nevarni«, se npr. krvoločno kvotno strelja zavarovane »okusne« mlade medvede in medvedje mladiče do 100 kilogramov s »sočnimi tačkami« za sladokusce; ker so »nevarna«, se v urbanih in polurbanih sredinah podira najbolj karizmatična in zavarovana drevesa in naravno dediščino, pustoši ljubljanski Grajski grič, Rožnik, posega v lipov drevored v Pivoli, mestni gozd Panovec v Novi Gorici, vse za »zeleno« biomaso in lesne sekance; ker je »nevarna«, potem ko se je leta namerno ne vzdržuje in obnavlja, se nepovratno ruši in uničuje kulturna in tehniška dediščina, ljubljanski Bellevue, železniška postaja, Vurnikova Vila Adlešič, Plečnikov stadion, še malo pa pride na vrsto Ravnikarjev Trg republike! ter mnoge druge grajene vrednote in mostove, za kar je ta trenutek najbolj eklatanten primer na Slovenskem prav v teh dneh nameravana popolna porušitev in odstranitev znamenitega leseno hibridnega Brjanskega mostu na Krki v Podbočju; pri čemer uradni državni in »neuradni« zakulisni akterji na razne načine že leta, s popolno zaporo »nevarnega« mostu pa od 27. novembra lani, držijo v šahu in za talce krajane Podbočja in okoliških vasi, tako da jih ob živce parajoči vsakodnevni »obvozni« resničnosti pač spravljajo v položaj, ko je mnogim že čisto vseeno, kako uničen bo dolgoročno njihov kraj in bivalno okolje, da se bodo le vozili čez most. Pri tem je videti naravnost najbolj šokantni del zgodbe ter izvirni greh in jedro zla prav tam, kjer se sicer najširša slovenska davkoplačevalska javnost najbolj zanaša, da je za kulturno dediščino varno in dobro poskrbljeno: to pa sta Zavod za varstvo kulturne dediščine s svojimi »strokovnimi stališči« in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ki s kulturnovarstvenimi soglasji prikimava in se hlapčevsko klanja uničevalcem. Več…
Tag: Zavod za varstvo kulturne dediščine
KAKO PALAČA KAZINA Z GLASBO IN NOVIM ŽIVLJENJEM OŽARJA IN BOGATI PODOBO, IDENTITETO IN SRCE SLOVENSKE PRESTOLNICE IN DRŽAVE
Palača Kazina je končno dobila novo podobo ter izjemno in žlahtno vsebino! To je velik dosežek za Ljubljano in za Slovenijo! Za vse nas. In nesporno ena najlepših slovenskih kulturnih zgodb preteklega leta! Zato, spoštovani bralci in bralke, vas lepo vabimo, da vsaj za kratek čas odvrnete pogled od vsega, kar letos nevredno velike pesniške sporočilnosti Franceta Prešerna, ki je tudi rad zahajal v Kazinsko dvorano, kazi s svojimi pomilovanja vrednimi ekscesi slovenski kulturni praznik, ter se z nami zazrete v čudovite podobe prenovljene Palače Kazine, ki jih je za naš spletni portal posnel umetnik, mojster in fotograf Dragan Arrigler. In prisluhnete besedam profesorja Marka Vatovca, dekana Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je ob vsej skromnosti vendarle z vso svojo uglajeno vztrajnostjo, odločnostjo in vero v uresničenje ciljev, ki so si jih zadali, v veliki meri zaslužen, da lahko letošnjemu slovenskemu kulturnemu prazniku posvečamo prav to izjemno in čudovito zgodbo! Več…
