Ko so 27. maja letos na Brodu v Podbočju pod kamuflažo »vzdrževanja za javno korist« in zatorej brez gradbenega dovoljenja, brez vsakršnih zaščitnih in omilitvenih ukrepov ob poseganju v občutljivo naravo in habitat reke Krke ter, jasno, brez predhodne javne razgrnitve ter participacije javnosti, začeli brutalno in barbarsko demolirati 160 let star leseno jekleni most čez Krko, vpisan v register kulturne dediščine pod EŠD 17358, ki je bil z razponom 115 metrov in edinstveno, senzibilno in trajnostno zgledno pojavnostjo ter umeščenostjo v fragilno naravno okolje na zeleni dolenjski lepotici pod Gorjanci največji tovrstni historični most v tem delu Slovenije, je naslednji dan, 28. maja 2026, na spletnem portalu gov.si in spletni strani Ministrstva za kulturo bilo objavljeno in je tam to še zmeraj mogoče prebrati pod naslovom »Evropska sredstva za okrevanje in odpornost – Skupaj do cilja: trajnostna kulturna dediščina«, naslednje besede: »Ohranjena kulturna dediščina pomembno prispeva k prepoznavnosti države in s tem k razvoju turizma, ki je bil v času pandemije covida-19 med najbolj prizadetimi gospodarskimi panogami. Država in lokalne skupnosti si prizadevajo ohraniti bogato kulturno dediščino tudi s pomočjo evropskih sredstev. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost Ministrstvo za kulturo skupaj z občinami izvaja naložbo za trajnostno obnovo in oživljanje kulturne dediščine. Cilj naložbe je podpreti trajnostni razvoj turizma z oživljanjem kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture. Naložba vključuje prenovo, obnovo, celostno oživljanje in modernizacijo javnih objektov kulturne dediščine. Za izvedbo naložbe je predvidenih 42 milijonov evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.« Povedano bi bilo seveda lahko kvečjemu navdušujoče, če ne bi vedeli, da je prav to ministrstvo za kulturo s svojim direktoratom za kulturno dediščino januarja 2020 v pičlih treh dneh izdalo kulturno varstveno soglasje za porušitev edinstvenega Brjanskega mostu na Krki v Podbočju, kulturne in tehniške dediščine, ki je bila 160 let ikonična podoba in identitetni imidž Podbočja, nekdaj Svetega Križa v Kostanjevici; in če ne bi vedeli, da je bilo tako na omenjeno ministrstvo, na omenjeni direktorat kot tudi na ministrico osebno ter na inšpektorat za kulturo in medije letos aprila in maja naslovljenih več pobud, prošenj, vlog in zahtev za umik kulturnovarstvenega soglasja, preden se napravi nepopravljiva škoda in nepovratno uničenje kulturne in tehniške vrednote na Krki v Podbočju ter obenem z brutalno umestitvijo armiranobetonskega mostu brez gradbenega dovoljenja in vsega, kar v prostorskem in strokovnem smislu to terja, hipotetično poplavno ogrozi tudi bližnjo Kostanjevico na Krki in kulturnovarstveno zaščiteno območje njenega edinstvenega Otoka. Še posebej »luštkano« je to, da se takšen most gradi brez gradbenega dovoljenja, v kontekstu dejstva, da je izvajalec del iz skupine GIC iz Rogaške Slatine, ki je izvajalsko vpletena v nedavno porušitev strešne plošče na gradbišču bodočega Zavoda za javno zdravstvo v Varaždinu! Ker vse to vemo, toliko bolj razumemo vso upravičeno jezo in ogorčenje slovenske kritične in osveščene javnosti, ki ob vsem zgoraj povedanem vidi držo ministrstva za kulturo in zlasti dveh prejšnjih ministrov, Zorana Pozniča in Aste Vrečko, v kontekstu uničenja Brjanskega mostu kot skrajno in resnično cinično! Ti ljudje se, ob tem, da jim plačujemo službe, v katerih naj bi delali za naše skupno dobro, za našo naravno in kulturno dediščino; in ob tem, da je vse to uničenje in potem tudi posledična sanacija devastacije plačana iz našega skupnega davkoplačevalskega denarja, vsi ti, torej, se tako na ministrstvu za kulturo, kot na ministrstvu za infrastrukturo in vseh njunih organih v sestavi najbolj arogantno, pokvarjeno in sprevrženo norčujejo iz vseh nas! Do kdaj še!?! In, kaj bo še moralo pasti, da se bo končno nekdo streznil!?! Ali pa, da bodo ljudje ob vseh zlorabah, zavajanjih ter uničevanju in razvrednotenju vsega, kar je v smislu naravne in kulturne dediščine še kaj vrednega v tem vrednostno sicer levo in desno očitno popolnoma »iztirjenem« podalpskem okolju in prostoru, končno resno in neustavljivo podivjali!?! Več…