Ko so 27. maja letos na Brodu v Podbočju pod kamuflažo »vzdrževanja za javno korist« in zatorej brez gradbenega dovoljenja, brez vsakršnih zaščitnih in omilitvenih ukrepov ob poseganju v občutljivo naravo in habitat reke Krke ter, jasno, brez predhodne javne razgrnitve ter participacije javnosti, začeli brutalno in barbarsko demolirati 160 let star leseno jekleni most čez Krko, vpisan v register kulturne dediščine pod EŠD 17358, ki je bil z razponom 115 metrov in edinstveno, senzibilno in trajnostno zgledno pojavnostjo ter umeščenostjo v fragilno naravno okolje na zeleni dolenjski lepotici pod Gorjanci največji tovrstni historični most v tem delu Slovenije, je naslednji dan, 28. maja 2026, na spletnem portalu gov.si in spletni strani Ministrstva za kulturo bilo objavljeno in je tam to še zmeraj mogoče prebrati pod naslovom »Evropska sredstva za okrevanje in odpornost – Skupaj do cilja: trajnostna kulturna dediščina«, naslednje besede: »Ohranjena kulturna dediščina pomembno prispeva k prepoznavnosti države in s tem k razvoju turizma, ki je bil v času pandemije covida-19 med najbolj prizadetimi gospodarskimi panogami. Država in lokalne skupnosti si prizadevajo ohraniti bogato kulturno dediščino tudi s pomočjo evropskih sredstev. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost Ministrstvo za kulturo skupaj z občinami izvaja naložbo za trajnostno obnovo in oživljanje kulturne dediščine. Cilj naložbe je podpreti trajnostni razvoj turizma z oživljanjem kulturne dediščine in javne kulturne infrastrukture. Naložba vključuje prenovo, obnovo, celostno oživljanje in modernizacijo javnih objektov kulturne dediščine. Za izvedbo naložbe je predvidenih 42 milijonov evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.« Povedano bi bilo seveda lahko kvečjemu navdušujoče, če ne bi vedeli, da je prav to ministrstvo za kulturo s svojim direktoratom za kulturno dediščino januarja 2020 v pičlih treh dneh izdalo kulturno varstveno soglasje za porušitev edinstvenega Brjanskega mostu na Krki v Podbočju, kulturne in tehniške dediščine, ki je bila 160 let ikonična podoba in identitetni imidž Podbočja, nekdaj Svetega Križa v Kostanjevici; in če ne bi vedeli, da je bilo tako na omenjeno ministrstvo, na omenjeni direktorat kot tudi na ministrico osebno ter na inšpektorat za kulturo in medije letos aprila in maja naslovljenih več pobud, prošenj, vlog in zahtev za umik kulturnovarstvenega soglasja, preden se napravi nepopravljiva škoda in nepovratno uničenje kulturne in tehniške vrednote na Krki v Podbočju ter obenem z brutalno umestitvijo armiranobetonskega mostu brez gradbenega dovoljenja in vsega, kar v prostorskem in strokovnem smislu to terja, hipotetično poplavno ogrozi tudi bližnjo Kostanjevico na Krki in kulturnovarstveno zaščiteno območje njenega edinstvenega Otoka. Še posebej »luštkano« je to, da se takšen most gradi brez gradbenega dovoljenja, v kontekstu dejstva, da je izvajalec del iz skupine GIC iz Rogaške Slatine, ki je izvajalsko vpletena v nedavno porušitev strešne plošče na gradbišču bodočega Zavoda za javno zdravstvo v Varaždinu! Ker vse to vemo, toliko bolj razumemo vso upravičeno jezo in ogorčenje slovenske kritične in osveščene javnosti, ki ob vsem zgoraj povedanem vidi držo ministrstva za kulturo in zlasti dveh prejšnjih ministrov, Zorana Pozniča in Aste Vrečko, v kontekstu uničenja Brjanskega mostu kot skrajno in resnično cinično! Ti ljudje se, ob tem, da jim plačujemo službe, v katerih naj bi delali za naše skupno dobro, za našo naravno in kulturno dediščino; in ob tem, da je vse to uničenje in potem tudi posledična sanacija devastacije plačana iz našega skupnega davkoplačevalskega denarja, vsi ti, torej, se tako na ministrstvu za kulturo, kot na ministrstvu za infrastrukturo in vseh njunih organih v sestavi najbolj arogantno, pokvarjeno in sprevrženo norčujejo iz vseh nas! Do kdaj še!?! In, kaj bo še moralo pasti, da se bo končno nekdo streznil!?! Ali pa, da bodo ljudje ob vseh zlorabah, zavajanjih ter uničevanju in razvrednotenju vsega, kar je v smislu naravne in kulturne dediščine še kaj vrednega v tem vrednostno sicer levo in desno očitno popolnoma »iztirjenem« podalpskem okolju in prostoru, končno resno in neustavljivo podivjali!?! Več…
Tag: Krka
NAMERAVANO UNIČENJE BRJANSKEGA MOSTU V PODBOČJU JE PODOBA SLOVENSKE NACIONALNE IN LOKALNE KOLEKTIVNE NOROSTI, BREZBRIŽNOSTI IN PROSTORSKEGA PRIMITIVIZMA, INFRASTRUKTURNE POKVARJENOSTI, NENASITNE GRADBENO BETONERSKE POGOLTNOSTI, KULTUROVARSTVENE BREZČUTNOSTI IN SERVILNOSTI, KORUPTIVNE KONTAMINIRANOSTI IN SPREŽENOSTI VSEH AKTERJEV, TRGOVANJA Z VPLIVOM IN ZAHRBTNE MANIPULACIJE S PRIZADETIMI KRAJANI PA TUDI NEODGOVORNOSTI STROKE, OBUPNE NEVEDNOSTI IN NEOSVEŠČENOSTI TER BOLESTNO NARCISOIDNE ČASTIHLEPNOSTI KRAJEVNIH IN OBČINSKIH »LIDERJEV« TER MOLKA PAMETNIH! SKRATKA, NAJBOLJ RESNIČNA PODOBA IN ODSEV CELOTNE TOTALNO SKORUMPIRANE SLOVENIJE V TEM TRENUTKU! KRKA, PODBOČJE, GORJANCI, LJUDJE TAM IN VSI DRŽAVLJANI SI ZASLUŽIMO VEČ!
»Smo v trenutku, ki je očitno manj kot »pet minut pred dvanajsto« in torej le hip pred usodnim aktom nepovratnega uničenja in razvrednotenja lokalne in nacionalne prostorske, kulturne in tehniške vrednote ter posega v zakladnico slovenske kulturne in tehniške dediščine, še enega, ki iz dneva v dan potihoma, a vztrajno, zdaj tu, zdaj tam, siromaši in pustoši slovenski naravni in kulturni prostor, s tem pa nepovratno in za zmeraj usodno zaznamuje ključne markerje slovenske identitete, tradicije, bivanjske in naselbinske kulture ter vsega, kar smo tu, na tem prostoru pristnega in izvirnega bili in smo; in kar nam lahko edino s svojo živo prezenco v prostoru ter z vsem tehniškim in obrtnim znanjem, veščinami in rešitvami, ki so akumulirane v takšni prostorski in tehniški vrednoti, daje v sedanjosti in prihodnosti informacije, vpogled in rešitve ter nas trajno bogati in navdihuje tudi za lepši, boljši, pristen, ustvarjalno zmagoviti danes in jutri. Saj prav to je bistvo in namen varovanja in ohranjanja kulturne in tehniške dediščine! Pa ne le dokumentirane na papirju in digitalnih ključkih v arhivih, do katerih le redkokdaj morda še kdo dostopi! Ampak tu in zdaj, v resničnem življenju, zmeraj dostopna vsem in za vse! S tem namenom je bil most ustvarjen! Tako je živel! In s tem naj živi naprej iz roda v rod! Naši predniki med Krko in Gorjanci in širše so 160 let to razumeli in živeli z mostom in z vsem, kar jim je dajal, tudi sam prejel, pa morda kdaj tudi kaj vzel, kar je razumljivo: na reki stoji, sredi življenja, v dobrem in težkem, kot mi, zmeraj sredi premen tega dajanja, prejemanja in jemanja. Vse, kar je ob tem na nas, je, da skrbimo eden za drugega in za vse, kar nam je v tem življenju dano, namenjeno in zaupano. Kdo smo mi, da tistim za nami odrečemo in onemogočimo to, kar je bilo zaupano in podarjeno nam!? S kakšno pravico jim vzamemo to, da vidijo, da občutijo, da doživijo, se učijo in navdihujejo pri »živem izviru« ter živijo z nečim tako lepim in edinstvenim kot je Brjanski most na Krki v Podbočju!? Kdo od nas ve, koga bo prav ta most s svojo pojavnostjo in prezenco, s svojo senzibilno in prefinjeno umeščenostjo v zeleno poetiko Krke enkrat navdihnil še za nekaj res novega, velikega, edinstvenega!?« Več…
SEDEL SEM NA OBREŽJU BREZIMNE SIBIRSKE REKE IN V NJENEM ŠUMENJU SEM ZASLIŠAL, KAJ MI GOVORI O ŽIVLJENJU
Lovec? Ali ribič? Policist? Vojak? Ali mirovnik? Kaj je najprej? Kje je najbolj njegovo srce? In sploh, kdo je v resnici Branko Zlobko, v Brežicah leta 1958 rojeni in že dolga leta na Kočevskem živeči, sedanji predsednik Nadzornega odbora Lovske zveze Slovenije in predsednik Zveze lovskih družin Kočevje? Kaj misli? Kako deluje? In, za kaj živi? Kaj je zanj lov? Kdaj, kako in zakaj se je odločil zanj? Kaj ga je že kot mladega lovca motilo? In, kaj ga še zdaj? Zakaj meni, da je treba v življenju in še posebej v lovstvu sprejeti tudi kakšno funkcijo? In zakaj je treba pri tem vztrajati, četudi za ceno nepriljubljenosti? Kaj je največja težava slovenske lovske organizacije? Kako preseči lažno lovsko solidarnost? Zakaj bo naslednji predsedniški mandat prelomen? Kaj misli o lovski politični stranki? Zakaj so odprtost, poštenost, etika in naravovarstvo zanj edina pot v prihodnost slovenskega lovstva? Zakaj ni še nikoli, niti v Sibiriji, ustrelil medveda? Kje so začetki Zelenega sklada? Zakaj so v njegovi območni zvezi Hubertove maše in Zeleni most? In, kaj vse so mu povedale vse reke njegovega življenja? Več…
