Tag: Sveti Križ pri Kostanjevici

In Memoriam // Brjanski most na Krki v Podbočju // 7. oktober 1866 – 27. maj 2026 // Skromni predniki zgradili in ohranili, premožni »domoljubni« sodobniki barbarsko uničili! // 5. del sage

MOST RUŠIJO! IN, VSI BREZVESTNI EKSEKUTORJI BRJANSKEGA MOSTU!

Šokantna namera uničenja znamenitega Brjanskega mostu čez Krko na Brodu v Podbočju se v teh poslednjih majskih dneh uresničuje. Potem ko so predniki z veliko predanostjo in še večjim odpovedovanjem v njihovem že tako skromnem življenju leta 1866 s kar največjo skrbnostjo most zgradili, ga 7. oktobra istega leta, prav na Rožnovensko Mater Božjo, blagoslovili, potem pa iz leta v leto varovali in ohranjali, ga zdaj sicer menda nadvse »domoljubni« in vsekakor premožni sodobniki natanko štiri mesece in deset dni pred 160. rojstnim dnem, ki bi bil torej letos 7. oktobra, naklepno in kar najbolj barbarsko in cinično rušijo in uničujejo. Le trije dnevi so bili potrebni, da je Ministrstvo za kulturo januarja 2020 v konspiraciji izdalo kulturnovarstveno soglasje za uničenje kulturne, tehniške in identitetne znamenitosti Podbočja, kar zdaj, v tem volilnem letu, ko bodo jeseni tudi lokalne volitve, »končno« zmaguje. Eni in isti, ki so kar najbolj vpeti v to brezumno uničevanje, si seveda s to izsiljeno rušitvijo v register vpisane kulturne in tehniške dediščine ter z nadomestno izgradnjo armiranobetonskega brutalca veliko obetajo. Jasno, zmago na županskih volitvah. In vsaj ponovno izvolitev v občinski svet Mestne občine Krško. Pa, seveda, to, da se bodo za vse večne čase proslavili in zapisali v kolektivni spomin kraja. Čas bo seveda prej ko slej zelo nazorno pokazal svoje. A četudi si samozvani »lavreati« morda obetajo, da bodo v zgodovino teh krajev izpisani z zlatimi črkami, ker so izsilili nov most s smrtjo starega, bodo vendarle na koncu zapisani tudi točno s tem, kar to v resnici je; in kar prav vsi zgoraj navedeni vpleteni akterji, od politike, državnega uradništva, zakulisnih »špilerjev« ter lokalnih vidnih in nevidnih liderjev, v tem kontekstu v resnici so; in kar je mogoče zelo preprosto strniti v štiri besede: brezvestni eksekutorji Brjanskega mostu! Danes, jutri in zmeraj! Več…

Sic! // Poudarjeno! // Preiskovalno! // Ali se bomo vendarle »streznili« in »pet pred dvanajsto« preprečili nepovratno rušenje 160-letne prostorske in tehniške vrednote na Krki!? // 4. del sage

NAMERAVANO UNIČENJE BRJANSKEGA MOSTU V PODBOČJU JE PODOBA SLOVENSKE NACIONALNE IN LOKALNE KOLEKTIVNE NOROSTI, BREZBRIŽNOSTI IN PROSTORSKEGA PRIMITIVIZMA, INFRASTRUKTURNE POKVARJENOSTI, NENASITNE GRADBENO BETONERSKE POGOLTNOSTI, KULTUROVARSTVENE BREZČUTNOSTI IN SERVILNOSTI, KORUPTIVNE KONTAMINIRANOSTI IN SPREŽENOSTI VSEH AKTERJEV, TRGOVANJA Z VPLIVOM IN ZAHRBTNE MANIPULACIJE S PRIZADETIMI KRAJANI PA TUDI NEODGOVORNOSTI STROKE, OBUPNE NEVEDNOSTI IN NEOSVEŠČENOSTI TER BOLESTNO NARCISOIDNE ČASTIHLEPNOSTI KRAJEVNIH IN OBČINSKIH »LIDERJEV« TER MOLKA PAMETNIH! SKRATKA, NAJBOLJ RESNIČNA PODOBA IN ODSEV CELOTNE TOTALNO SKORUMPIRANE SLOVENIJE V TEM TRENUTKU! KRKA, PODBOČJE, GORJANCI, LJUDJE TAM IN VSI DRŽAVLJANI SI ZASLUŽIMO VEČ!

»Smo v trenutku, ki je očitno manj kot »pet minut pred dvanajsto« in torej le hip pred usodnim aktom nepovratnega uničenja in razvrednotenja lokalne in nacionalne prostorske, kulturne in tehniške vrednote ter posega v zakladnico slovenske kulturne in tehniške dediščine, še enega, ki iz dneva v dan potihoma, a vztrajno, zdaj tu, zdaj tam, siromaši in pustoši slovenski naravni in kulturni prostor, s tem pa nepovratno in za zmeraj usodno zaznamuje ključne markerje slovenske identitete, tradicije, bivanjske in naselbinske kulture ter vsega, kar smo tu, na tem prostoru pristnega in izvirnega bili in smo; in kar nam lahko edino s svojo živo prezenco v prostoru ter z vsem tehniškim in obrtnim znanjem, veščinami in rešitvami, ki so akumulirane v takšni prostorski in tehniški vrednoti, daje v sedanjosti in prihodnosti informacije, vpogled in rešitve ter nas trajno bogati in navdihuje tudi za lepši, boljši, pristen, ustvarjalno zmagoviti danes in jutri. Saj prav to je bistvo in namen varovanja in ohranjanja kulturne in tehniške dediščine! Pa ne le dokumentirane na papirju in digitalnih ključkih v arhivih, do katerih le redkokdaj morda še kdo dostopi! Ampak tu in zdaj, v resničnem življenju, zmeraj dostopna vsem in za vse! S tem namenom je bil most ustvarjen! Tako je živel! In s tem naj živi naprej iz roda v rod! Naši predniki med Krko in Gorjanci in širše so 160 let to razumeli in živeli z mostom in z vsem, kar jim je dajal, tudi sam prejel, pa morda kdaj tudi kaj vzel, kar je razumljivo: na reki stoji, sredi življenja, v dobrem in težkem, kot mi, zmeraj sredi premen tega dajanja, prejemanja in jemanja. Vse, kar je ob tem na nas, je, da skrbimo eden za drugega in za vse, kar nam je v tem življenju dano, namenjeno in zaupano. Kdo smo mi, da tistim za nami odrečemo in onemogočimo to, kar je bilo zaupano in podarjeno nam!? S kakšno pravico jim vzamemo to, da vidijo, da občutijo, da doživijo, se učijo in navdihujejo pri »živem izviru« ter živijo z nečim tako lepim in edinstvenim kot je Brjanski most na Krki v Podbočju!? Kdo od nas ve, koga bo prav ta most s svojo pojavnostjo in prezenco, s svojo senzibilno in prefinjeno umeščenostjo v zeleno poetiko Krke enkrat navdihnil še za nekaj res novega, velikega, edinstvenega!?« Več…