Patologija vetrnih elektrarn je v uničevanju vsega. Gre za uničevanje prostora. Uničevanje ljudi. Uničevanje živali. Uničevanje zdravja. Uničevanje gozdov. Uničevanje cvetočih travnikov. Uničevanje hribovitega sveta in krajine. Uničevanje kmetijske zemlje. Uničevanje vodnih zajetij. Uničevanje biotske pestrosti. Uničevanje narave in naravnih virov. Uničevanje turizma. Uničevanje trajnostnega razvoja. Uničevanje duše. To uničevanje ima vse znake patološkega, bolnega uma, ki ga izkazuje politika in investitorji, ki na račun razvrednotenja vsega zgoraj naštetega gradijo privaten dobiček. Politiki in investitorjem lahko pripišemo sovražno aktivnost do slovenskih vrednot in ljudi, ko v veliki meri tujcem, ki prispevajo denar, ponujajo, da lahko uničujejo našo domovino. Tako so investitorji z dvomljivimi in nejasnimi kapitalskimi ozadji ob podpori naše, do EU hlapčevske politike, z vetrnimi elektrarnami kot kobilice napadli Pohorje kar z več strani. Napadajo Kras, Senožeče, Divačo in Sežano. Napadajo ljudi pod Nanosom in drugod. Kot pravi agresorji. Prebivalci za njih ne obstajajo. Jih ni. Narava jih ne zanima. Kulturna in naravna dediščina še manj! Povsod vidijo samo prazen prostor za svoje brutalne in pohlepne interese.

Foto: Arhiv Diego Loredan in CI Za zaščito Senožeških Brd // Temeljenje ene vetrnice.

Gostujoče pero // Uvod in tekst: Mag. Tomaž Ogrin

Foto: Patrick Pleul, Arhiv Diego Loredan in CI Za zaščito Senožeških Brd, Marjan Artnak, lovrenc.si, Jorge Luis Plata, Charlie Riedel, Jens Büttner

Naslovna fotografija: Patrick Pleul

31. maj 2023

V majhni Sloveniji so vetrne elektrarne kot uničevalni sloni v sobi s porcelanom. Že ena sama vetrnica v Dolenji vasi je pokazala vso brutalnost teh naprav in škodovanje zdravju prebivalcev. Tudi tista pod Nanosom je dosegla, da v Razdrtem nočejo nobene več. V svetu še ni bilo tako močnega odpora proti industrijskim napravam, kot se to dogaja proti vetrnim elektrarnam; v stotinah civilnih iniciativ po vsem svetu.

V treh predhodnih nadaljevanjih na tem spletnem portalu smo dokazali, da vetrne elektrarne tekom svoje življenjske dobe dvajset let močno škodujejo zdravju ljudi, ki so jim izpostavljeni, četudi več kilometrov stran. Škodujejo tudi zdravju živali.

Spomnimo se predavanja dr. Mariane Alves-Pereira z dokazi o poškodbah notranjih organov zaradi hrupa vetrnih elektrarn:

https://www.youtube.com/watch?v=sa2_dqLDmGk prevedeno

https://www.youtube.com/watch?v=ZXCZ3OyklrE angleško

Imamo pa tudi odlično slovensko spletno stran, ki jo ureja Civilna iniciativa za zaščito Senožeških brd, kjer najdemo veliko odgovorov o vplivih vetrnih elektrarn.

Nujno odločen NE vetrnim elektrarnam v Sloveniji!

Vetrne elektrarne bi močno škodovale in pravzaprav popolnoma uničile možnosti prebivalcem Pohorja, Koroške, Krasa, Haloz, Obsotelja ter notranjsko primorskih neokrnjenih prostranstev za vse bolj pomembno in razvijajočo se gospodarsko panogo, to je zeleni turizem, kjer ima Slovenija s svojo lepo in ohranjeno naravo veliko konkurenčno prednost pred preštevilnimi z industrijo, vetrnicami in množičnim turizmom degradiranimi območji Evrope.

Slovenski podeželski eko turizem nudi, večkrat tudi kot dopolnilna dejavnost na kmetijah, mir, sprostitev, doživljanje narave, čistejši zrak, čar gozdov in njihovih prebivalcev, rekreativne dejavnosti, skratka tisto, zaradi česar je tovrstni turizem v vseh pogledih izjemnega pomena za Slovenijo: od socialnih in ekonomskih vidikov do tega, da prav to zavezuje lokalne skupnosti in regije k vzdržnemu gospodarjenju s prostorom, okoljem in naravo ter k trajnemu varovanju naravne in kulturne dediščine, ki s svojo neokrnjenostjo in ohranjenostjo dolgoročno zagotavljajo trajen in stabilen vir preživetja širokemu krogu deležnikov v slovenski naravi in družbi. Ankete potovalnih agencij kažejo, da tuji in domači turisti najbolj cenijo prav slovensko ohranjeno naravo!

Umeščanje industrijskih con z vetrnimi elektrarnami v ta prostor je kriminalni poseg za turistično panogo, za našo deželo kot celoto ter za kvaliteto življenja na Slovenskem. Je tudi, kot smo že zgoraj povedali, uničevanje ene redkih možnosti za preživetje ljudi v odmaknjenih krajih, posebno v hribovitem svetu.

Zavedanje o prednosti Slovenije v Evropi prav zaradi narave raste. Tako je bila, na primer, leta 2020 sprejeta Strategija razvoja Pohorja, v katero je vključenih 19 občin (karta iz Strategije). Pripravlja pa se še ustanovitev Regijskega parka Pohorje. V Strategiji razvoja Pohorja ni načrtov z vetrnimi elektrarnami!

Karta iz Strategija razvoja Pohorja: Pohorje, razdeljeno na občine in razvojne regije

Strategijo je pripravilo Partnerstvo za Pohorje z mnogo udeleženci, sprejele pa so jo občine. Med udeleženci je tudi Direkcija RS za infrastrukturo, v sklopu Ministrstva za infrastrukturo, ki pa je tudi pobudnik izgradnje vetrnih elektrarn, na primer polja vetrnih elektrarn PVE MisIinja na Pohorju. Ne moremo si misliti drugače, kot da gre za zmedo v glavah med štirimi stenami. Pohorje je za njih očitno daleč kot vesolje.

Zato se pridružujemo Civilni iniciativi Pohorje brez vetrnih elektrarn. Kot se zavzemamo tudi za Kras, Rogatec, Golič, Volovjo reber in še za mnoge lokacije neokrnjene narave brez vetrnih elektrarn! In sploh za vso Slovenijo brez teh naravo in okolje uničujočih industrijskih monstrumov, ki so energetsko neučinkoviti ter prinašajo lokalnemu prostoru in prebivalcem le uničenje vseh vrednot in dobrobiti, bonitete pa le brezskrupuloznim investitorskim lovcem in uzurpatorjem javnega denarja ter koruptivnim in brezvestnim kratkoročnim interesom politike.

Kaj v resnici poganja vetrnice: veter ali denar?

Vetrne elektrarne niso opravičljive niti v energetskem smislu. To nehote priznavajo tudi investitorji. Na primer, za vetrnico v Kalšah na Pohorju navaja investitor, da bo delovala vsega 1.600 ur na leto. Pri tem želi ljudi prepričati, da bo skoraj nemoteča, ko navaja, da bodo te ure razporejene: »’kar na povprečen dan ob enakomerni razporeditvi na dnevni, večerni in nočni čas pomeni 131,5 minut v dnevnem, 43,8 minut v večernem in 87,7 minut v nočnem času«.

Kot smo tudi poročali, je letni izkoristek obeh vetrnic na Primorskem, kjer je veter doma, sramotno nizek, med 15 in 20 odstotki. Oba lastnika navajata, da obratujeta vetrnici okoli 1.800 ur na leto. Leto ima 8.760 ur. Ob tem pa je njihovo delovanje izjemno nezanesljivo, pač po vetru. Če bi se gospodinjstva napajala z vetrnicami, kot radi utemeljujejo investitorji njihov pomen, bi jim večkrat »crknil televizor«, kakor poje Adi Smolar.

Tudi krpanje nezanesljivosti z dragimi akumulatorji in velikimi investicijami v dodatna omrežja nam samo slabša življenjski standard. Sploh pa ni nobene direktive EU, ki bi predpisovala vetrne elektrarne.

Foto: lovrenc.si

Brezogljično papagajstvo in neznanstvene trditve o škodljivosti CO₂!

Slovenska politika se mora resno spopasti z neznanstvenimi trditvami o škodljivosti ogljikovega dioksida. Zaradi teh trditev nam vsiljujejo »razogljičenje« in vetrne elektrarne, ki da ne oddajajo ogljikovega dioksida.

Pa vendar, kot kažejo posnetki satelitov (NASA), postaja naš planet bolj zelen. Zakaj? Ker počasi narašča koncentracija ogljikovega dioksida:

2 ppm ali 0,0002 odstotka na leto, zdaj ga je v celoti v zraku 420 ppm ali 0,042 odstotka. Ampak v tej količini CO₂ v zraku je 95 % naravnega izvora in samo 5 % človekovih izpustov (Revija Življenje in tehnika, september, oktober 2019), zato človekov prispevek nima merljivega učinka na podnebne spremembe. V resnici ni enačbe.

Rastline so tiste, ki CO₂ nujno potrebujejo. Za fotosintezo, kot se spomnimo iz osnovne šole. In več CO₂ pomeni več pridelka in več hrane za človeštvo, več gozdov ter bujnejšo rast! V rastlinjakih ga celo dodajajo.

Pa ne samo to. Zelenje, gozdovi ohlajajo ozračje! To vedo piloti jadralnih letal. Nad betonskimi mesti in golimi tlemi je dober vzgornik (topel zrak gre navzgor) za jadranje, nad gozdovi pa ne!

Okrog leta 2050, ki je cilj popolnega »razogljičenja«, papagajsko po »bruseljsko«, bi ga bilo 2 ppm na leto x 27 let, torej zgolj 54 ppm več, to je 474 ppm ali 0,047 %.

Preveč nepomembno, da bi zato uničili Pohorje! Slovenski prispevek CO₂ k celotnemu prispevku človeštva je namreč »votel, okrog ga pa nič ni«.

Pri tem pa je treba vedeti še, da je vlaga v zraku, torej voda, bistveni toplogredni plin, ki nas greje. Te pa je v zraku nekaj odstotkov.

Preberimo si prispevek prof. dr. Rafaela Mihaliča s Fakultete za elektrotehniko o energetski prihodnosti po »bruseljsko«, z naslovom: »Vladne ideje o energetski prihodnosti Slovenije so sprte z zdravo pametjo«, Demokracija Magazin, maj-avgust 2023.

Patologija vetrnic in politike ter zakonske in birokratske »luknje« kot legla zla in nevzdržnosti za naravo in družbo ter življenje ljudi z njimi!

Po mnogih letih opozarjanja, da je na področju vpliva hrupa vetrnih elektrarn na zdravje ljudi in živali velika in usodna pravna praznina, da inšpektorji ne ukrepajo, ker ni predpisov, ne moremo tega drugače razumeti, kot da gre za patološki in sovražen odnos politike do lastnega prebivalstva.

Foto: Jorge Luis Plata

Naj samo na kratko ponovimo glavne karakteristike škodljivega hrupa vetrnih elektrarn.

1.PULZI

Že leta 1979 so zaradi dvokrilne 2 MW vetrne elektrarne dobili vrsto pritožb zaradi pulznega hrupa in vibracij v razdalji do 3 km ! Prav tako so ugotovili odboje in s tem ojačenja vibracij v notranjih prostorih. Nizkofrekvenčni hrup (pod 200 Hz) in infrazvok (pod 20 Hz) namreč prodreta skozi zaprta okna.

S pojavom višjih in močnejših vetrnih elektrarn prehaja pulziranje v mučenje ljudi, kot bi jim kapljala voda na čelo, kar je prepovedano in je povsem patološko.

Na spodnji sliki je prikaz tega hrupa, kjer se vidi, da pulzi dosežejo nivo preko 100 dB. Zato so pulzi, sunki tako nevarni. Na sliki so štirje pulzi, ki so nastali, ko je krak vetrnice šel mimo stebra.

Takrat se zrak stisne, dobimo zgoščino, paket stisnjenega zraka, ki potuje stran od vetrnice. Za njim pride paket zraka brez stiskanja in tako potujejo zgoščine in razredčine (vibracije) do hiš, šol, vrtcev, delovnih mest podnevi in ponoči, pač po vetru.

Organizem se na te večletne pulze prilagaja, kot vidimo v predavanju dr. Mariane Alves-Pereira, seveda gre za bolezenske spremembe, recimo sprijemanje slušnih dlačic v notranjem ušesu, debelitev povrhnjice srca, povišanje krvnega tlaka, glavoboli, počutje kot v primeru morske bolezni in še veliko drugih škodljivih vplivov.

Poleg njih pa je kaznivo tudi oviranje spanca in koncentracije pri delu, učenju, branju, skratka vetrne elektrarne nam uničijo normalno življenje in počutje ter s tem izjemno kršijo človekove pravice.

Vsakokratna patološka politika to ne samo dopušča, ampak še vzpodbuja gradnjo vetrnih elektrarn! Poročila o hrupu, ki jih naročajo investitorji dosledno ignorirajo pulze. Češ, da jih ni v predpisih. Dejansko pa pulzi obstajajo. Predpisi morajo zagotoviti tudi merjenje pulzov in ne samo povprečij.

2. NAMERNO IGNORIRANJE INFRAZVOKA

Zdravju najbolj nevarni so pulzi infrazvoka in nizkofrekvenčnega hrupa kot smo slišali v priloženem predavanju dr. Mariane Alves- Pereira. Društva, kot je mednarodno društvo Alpe Adria Green in civilne iniciative že dolga leta na to opozarjajo, predvsem ministrstvo za okolje in prostor (zdaj ministrstvo za naravne vire in prostor in ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) ter ministrstvo za infrastrukturo, ki forsira vetrne elektrarne. Zahtevamo izdelavo ustreznih predpisov, ki bi upoštevali dejstvo, da ta hrup vetrnih elektrarn obstaja in da je močno zdravju škodljiv.

Predpisov še zdaj ni. Tega ni mogoče drugače razumeti, kot namerno izogibanje najbolj nevarnemu hrupu v škodo prebivalstva. To pa je izrazito patološka politika.

Naj samo ponovimo dokaz. Gre za hrup vetrnice pri Dolenji vasi z nazivno močjo 2,3 MW, ki običajno obratuje pri 1 MW ali manj, merjen pri razdalji 850 m od vetrnice pri stanovanjih najbližjih prebivalcev. Diagram meritev je bil prikazan na Mednarodnem znanstvenem posvetu: Hrup vetrnih elektrarn in mogoči vplivi na življenjsko okolje, Ljubljana, 15. januar 2020, avtor diagrama dr. Ferdinand Deželak.

Avtor diagrama: Dr. Ferdinand Deželak

Desni diagram pokaže hrup blizu 70 decibelov (dB), pri frekvenci infrazvoka 12,5 Hz (valovi zraka na sekundo oz. vibracije na sekundo). To presega vse nivoje predpisanega največjega dovoljenega hrupa, posebno ponoči, za sto odstotkov. Posledice občutijo prebivalci, oddaljeni 850 m ali tudi več.

Zaradi tega hrupa ne morejo spati ali jih zbudi sredi noči. Inšpekcije nočejo ukrepati z obrazložitvijo, da ni predpisov. Patološka politika.

3. NAMERNO NAPAČNO MERJENJE HRUPA VETRNIH ELEKTRARN

Pristojno ministrstvo noče, kljub večletnim opozorilom, predpisati takšnega merjenja hrupa vetrnih elektrarn, ki zajame celoten dejanski hrup.

Predpisi upoštevajo le meritve, ki najbolj zdravju škodljiv hrup vetrnih elektrarn (infrazvok in nizkofrekvenčni hrup) zanemarijo, filtrirajo, ne upoštevajo, odrežejo.

Predpisi namreč dovoljujejo le meritve s filtrom A, z napačnim rezultatom v enoti dBA, namesto v dB brez filtra.

In tako investitorji veselo dokazujejo, da hrupa vetrnih elektrarn ni ali pa je zanemarljiv.

To se vidi na levem diagramu, ki meri isti hrup s filtrom A. Pri isti frekvenci 12,5 Hz je hrup s filtrom zgolj 5 dBA.

Zgornji desni diagram brez filtra A pa je dokazal, da hrup je in to močno prekoračen.

Značilnost filtra A najdemo na spletu, npr. pod Hyperphysics (Georgia State University, ZDA, dovoljenje avtorja).

Diagram filtra A nam pove, da filter omeji zaznavo hrupa vetrne elektrarne pod 200 Hz (nizkofrekvenčni hrup), pod 20 Hz (infrazvok) pa ga odreže.

Ministrstva in investitorji tako goljufajo prebivalce, ki jim grozi izgradnja vetrnih elektrarn in tudi širšo javnost, kar je očitno dovoljeno! Patološka politika!

Hrup vetrnih elektrarn zaradi nizke frekvence (velike valovne dolžine) prodira skozi zaprta okna, v stanovanjih pa se lahko še ojača zaradi resonance (odbojnih vibracij med stenami).

Zato morajo predpisi vsebovati tudi meritve hrupa brez filtra tudi v notranjih prostorih. Take meritve v svetu obstajajo.

4. NAMERNO IZOGIBANJE DOLOČITVI MINIMALNE RAZDALJE

Predpisa o minimalni razdalji nimamo. Torej gre za še eno pravno praznino. Govorimo o minimalni razdalji med vetrno elektrarno in stanovanji, pravzaprav mejami parcel, na katerih stoji hiša. Gre pa tudi za vrtce, šole in sploh delovna mesta.

Praksa v Sloveniji nam dokazuje, da je razdalja 850 m od vetrne elektrarne Dolenja vas do prvih hiš bistveno premajhna, saj ljudem hrup zelo škoduje, kar so tudi sporočili takratnemu ministru za infrastrukturo in prostor Samu Omerzelu (1.del https://anaasicsic.com/2023/01/10/hrup-vetrnih-elektrarn-je-zdravju-skodljiv-zaradi-pulzne-vibracije-ki-nas-nevidno-a-v-resnici-silovito-zadene/ ). Naj ponovimo z njihovimi besedami:

»Ko so vremenski pogoji za delovanje vetrnice ugodni, človek težko normalno funkcionira. Ponoči, ko bi človek potreboval mir in tišino, da se naspi in odpočije za naslednji delovni dan, je to žal nemogoče. Če nam že uspe nekako zaspati, nas zbudi sredi noči in od spanja se lahko poslovimo. Kako je drugi dan, pa si lahko predstavljate – kot po prekrokani noči. In to je dan na dan, noč za nočjo. In tako nas je situacija privedla do tega, da smo začeli preko spleta “izobraževanje” o vetrnicah, in med drugim ugotovili, da poleg fascinantnega slišnega hrupa, oddaja še nizkofrekvenčne zvoke, ki so zelo nevarni za zdravje ljudi – pa nam tudi tega ni nihče predstavil!«

Kljub odsotnosti predpisov imamo nekaj stališč pristojnih organov do minimalne razdalje. Praksa z vetrnico v Dolenji vasi pa dokazuje, da so njihove razdalje bistveno prekratke.

Ministrstvo za okolje in prostor je krajanom Kalš, naselju na Pohorju, na njihovo vprašanje, sporočilo (dopis št. 354-245/2020 z dne 24.12.2020):

“Odmik je odvisen od velikosti vetrnice in elis in ga je treba presoditi glede na tehnologijo vetrnic, geografsko lokacijo in razgibanost terena ter poselitev, v posameznem upravnem postopku. Ministrstvo pa meni, da je splošna praksa priporočljivega odmika več kot 700 m in da ima lahko odmik 150 m npr. pomemben vpliv na materialne dobrine zaradi možnosti nesreč.”

Investitor hoče namreč postaviti vetrno elektrarno kar 150 m od prve hiše. Ignorira prebivalce, saj je v svetu ogromno pritožb zaradi prekratkih razdalj in tudi tožb, kar bi moral upoštevati kot pošten sodržavljan.

Foto: Patrick Pleul / AFP

Tako je leta 2013 Vrhovno sodišče Portugalske odločilo, da mora investitor odstraniti 4 vetrne elektrarne, ki so bile v razdaljah od 322 do 642 metrov od hiš in od 182 do 566 metrov od hlevov. Da, tudi živali so ogrožene zaradi tega hrupa kot smo lahko videli v predavanju dr. Pereire! (2.del) https://anaasicsic.com/2023/01/16/v-znanstvenem-in-strokovnem-svetu-je-nesprejemljiv-hrup-vetrnih-elektrarn-dejstvo-nekatere-bolezenske-spremembe-neizogibno-prizadenejo-notranje-organe-vseh-ki-so-izpostavljeni-nizkofrekvencnem/

Možnost nesreč je obravnavala država Bavarska v Nemčiji. Sprejela je pravilo 10H. Minimalna razdalja po tem pravilu je 10 kratnik višine vetrnice, ko je njen krak najvišje. Če je ta višina 200 m, je najmanjša razdalja 2 km. Pravilo je dobilo potrditev tudi na ustavnem sodišču po pritožbi investitorjev. Pri tem pa ni bil upoštevan hrup vetrnice, ki se širi še dlje!

Francoska akademija za medicino je že leta 2006 priporočala minimalno razdaljo 1.500 m. Pri današnjih gigantskih vetrnih elektrarnah to nikakor ni več dovolj!

Zdravnica dr. Nina Pierpont iz ZDA je o svoji empirični znanstveni raziskavi na terenu pri prebivalcih, ki so se pritoževali zaradi poslabšanja zdravja in bivanja zaradi vetrnih elektrarn, leta 2009 napisala knjigo: Wind Turbine Syndrome, V njej je tudi utemeljitev termina sindrom vetrnih elektrarn, kar pomeni skup bolezenskih znakov zaradi hrupa vetrnih elektrarn. Vključila je tudi mnenje (stran 254) dveh izkušenih strokovnjakov na področju hrupa, ki sta svoje izsledke objavila leta 2008 na konferenci, v organizaciji inštituta Institute of Noise Control Engineering, ZDA.

Njuno mnenje o minimalni razdalji je najmanj 2 km v ravnini in 3,2 km v hribovitem svetu, v tihem naseljenem podeželskem svetu pa še več.

5. NAČRTI ZA GRADNJO VETRNIH ELEKTRARN

Začne se pri Agenciji za energijo tako, da se investitor v obnovljive vire prijavi na razpis Agencije. Na spodnji povezavi so podatki o razpisih in izborih obnovljivih virov (OVE):

https://www.agen-rs.si/web/portal/obnovljivi-viri-in-ucinkovita-raba

Agencija izbere OVE in objavi. Nekaj objav, kjer je bilo prijavljenih in izbranih veliko vetrnih elektrarn navajamo spodaj:

https://www.agen-rs.si/documents/10926/93127/Izbrani_projekti/3b42fa04-d16d-430e-8e13-f705fbc2db60 razpis zaključen 2016, izbrani OVE junij 2017, prijavljene močnejše VE.

https://www.agen-rs.si/documents/10926/103769/Seznam_izbranih_2017/dd267de6-fa76-4f2b-89a2-3b98f0493aca   prijave september 2017, izbrani OVE januar 2018, veliko prijavljenih z močjo 0,999 MW, ki jih nihče ne proizvaja (izigravanje predpisov, samo da ni 1 MW!).

https://www.agen-rs.si/documents/10926/127379/Seznam_izbranih2018/a94258e5-9657-4732-b04c-64a9af766d36   februar 2018, decembra 2018 pa le ena mikro VE.

https://www.agen-rs.si/documents/10926/267786/Seznam_izbranih_projektov/3ebe7210-6a5b-40e8-b346-0893f40a8ad9  razpis 2020, izbor 2021, močnejše VE.

V kasnejših letih ne najdemo več prijav vetrnih elektrarn.

V naslednji objavi bomo prikazali predvidene lokacije na Slovenskem in nekaj podrobnosti o načrtih.

Foto: Patrick Pleul / DPA

O AVTORJU

Mag. Tomaž Ogrin, roj. 1940 v Ljubljani, na Prulah. Je magister kemije, ki se na Inštitutu Jožef Stefan še zmeraj ukvarja s poučevanjem in uvajanjem mladine v kemijsko-fizikalne poskuse. Je naravovarstvenik in okoljevarstvenik. Diplomiral je kot kemijski tehnolog na Katedri za fizikalno kemijo, s področja elektrokemije, magistrsko delo pa opravil na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo Inštituta Jožef Stefan (IJS), na novo odkritih spojinah ksenona s fluorom. Potem je bil več deset let v industriji, v Iskri – baterije Zmaj kot tehnolog in kasneje kot vodja razvoja novih, litijevih baterij, ki so jih razvijali skupaj s Kemijskim inštitutom. Na Inštitut Jožef Stefan se je vrnil na program Šole eksperimentalne kemije za mladino, kot dopolnilo šolskim programom (na primer tekoči dušik, tekoči kisik, suhi led-ogljikov dioksid, vodik, utekočinjanje zemeljskega plina, helij in pojavi kot je kemiluminiscenca, spekter sončne svetlobe in nevidnih sevanj), kjer obravnavajo tudi varno delo s kemikalijami, petardami in podobnimi izdelki, da se zmanjša število nesreč med mladino. Je član ocenjevalne komisije za Gorenjsko za raziskovalne naloge učencev in dijakov v programu Zveze za tehnično kulturo Slovenije – ZOTKS: Gibanje znanost mladini. Je tudi prejemnik priznanja Prometej znanosti, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija za odličnost v komuniciranju znanosti. Je tudi član Društva za varstvo Alp CIPRA Slovenija. In kot sam pravi, »spadam med prostovoljce na področju obrambe okolja in narave in seveda s tem povezanim zdravjem ljudi«.

Foto: Charlie Riedel/AP

O TEKSTU

Večina teksta »Hrup vetrnih elektrarn je zdravju škodljiv«, avtorja mag. Tomaža Ogrina, ki je bil prvič in v treh delih objavljen septembra, oktobra in novembra 2020 v občinskem glasilu Občine Hrpelje Kozina, smo letos pozimi in zgodaj spomladi avtorsko dopolnjeno in aktualizirano objavili na našem spletnem portalu v prvih treh delih. Zaradi aktualnosti problematike in novih dejstev ter pritiskov na slovensko naravo in družbo za umeščanje sporne vetrne energije v občutljiv slovenski prostor, je avtor mag. Tomaž Ogrin pripravil še današnji 4. del, v katerem povzema najbolj bistvene dosedanje ugotovitve; temu pa bo sledil še 5. del, kjer bo avtor podrobneje predstavil posamezne sporne lokacije in načrtovane projekte umeščanja vetrnih elektrarn v Sloveniji.

Foto: dtn.com

IN ŠE NEKAJ BESED AVTORJA O TEM, KAKO SE JE ZAČEL UKVARJATI S PROBLEMATIKO ZDRAVJU NEVARNEGA NIZKOFREKVENČNEGA HRUPA!

»Z nizkofrekvenčnim hrupom sem se prvič srečal v našem bloku. Takrat pri nas vetrnice še niso bile aktualne. V kletnih prostorih bloka smo dobili garažni ansambel in z njim bobne. Igranje bobnarja, ki je bil iz naše družine, se je slišalo v nekatera stanovanja v višjih nadstropjih, kot zvočne vibracije, na primer iz radiatorjev. Tako so se ljudje pritoževali.

Avtomatično sem dobil nalogo, naj ta hrup nekako zadušim. Hm, treba bo malo ponoviti snov iz univerzitetne fizike, sem si mislil, a se je to izkazalo za premalo aplikativno za naš primer. Potem sem pa odkril knjigi dr. Jegliča in dr. Feferja, Osnove akustike in Elektroakustika, 1992, profesorjev s Fakultete za elektrotehniko. Rezultat je bil, da bi morali garažo tesno obložiti z debelo oblogo s čim večjo maso, kar pa je bilo popolnoma nemogoče. A so fantje potem problem rešili sami, s preselitvijo v neko zaklonišče.

Problem hrupa me je spremljal tudi pri delu v industriji in na Inštitutu Jožef Stefan, vsaj v okviru varstva pri delu. A tudi zares ob eksplozijah, na primer pokalnega plina (zmes vodika in zraka) in podobnih, pri eksperimentiranju na inštitutu, kjer že nekaj let kot magister kemije izobražujem mladino, skozi kemijsko-fizikalne poskuse, ki jih sami izvajajo. Zaradi tega seveda še zdaleč nisem akustik, torej strokovnjak za hrup, četudi veliko listam po knjigi dr. Mirka Čudine, Tehnična akustika, 2014, profesorja Fakultete za strojništvo. Nisem torej akustik, se pa že vrsto let poglabljam v to problematiko. Akustika hrupa nizkih frekvenc je v Sloveniji slabo poznana, zato  smo člani iniciative, ki kritično pristopamo k načrtom za gradnjo množice vetrnih elektrarn v Sloveniji, hvaležni akustiku dr. Ferdinandu Deželaku, ki je specializiran tudi za hrup vetrnih elektrarn in, ki nam odkriva to, odmaknjeno področje hrupa. To se pojavlja tudi v mestih, na primer pri obratovanju velikih klimatskih naprav in toplotnih črpalk, kjer že prihaja do pritožb, saj ljudje zaradi tega hrupa ne morejo spati. Ta hrup vdira skozi zaprta okna in je bistveno različen od hrupa prometa. Kot pri vetrnicah. Pri nas pa ministrstvo za okolje in prostor mirno spi in noče izdelati predpisov za to področje hrupa. S tem je doseglo, da inšpekcije nimajo podlage za ukrepanje. Komu to koristi pa lahko ugibamo. Pomislimo pa vendar na velika »korupcijska tveganja«, kot se temu zadnje čase lepo reče!«

Foto: Jens Büttner/DPA

Več: »POLJA VETRNIH ELEKTARN BI NEPOPRAVLJIVO SPREMENILA VIDNO PODOBO POHORJA, IZREDNO NEGATIVNO VPLIVALA NA FLORO IN FAVNO, NA PROSTOŽIVEČE IN OGROŽENE VRSTE TER ONEMOGOČILA NADALJNJI ZELENI RAZVOJ TURIZMA NA ZREŠKEM POHORJU IN PREŽIVETJE DRUŽINAM TER VSEM, KI SO POVEZANI Z NJIM!«, Boris Podvršnik, Barbara Soršak, Aleš Slapar, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 25. maj 2023, https://anaasicsic.com/2023/05/25/polja-vetrnih-elektarn-bi-nepopravljivo-spremenila-vidno-podobo-pohorjaizredno-negativno-vplivala-na-floro-in-favno-na-prostozivece-in-ogrozene-vrste-ter-onemogocila-nadaljnji-zeleni-razvoj-tu/

Več: »ZA MORDA POL ODSTOTKA VEČ ENERGIJE V OMREŽJU BOMO ŽRTVOVALI SRČIKO NARAVE, SPONZORIRALI ŠVICARSKI POŠTNI NABIRALNIK IN POSLOVNO HOBOTNICO, NEKOGA, KI SE JE OD TUKAJ PRESELIL V BRATISLAVO, OBVLADA PRAVNO IN BIROKRATSKO MAHINACIJO TER IMA MATOZA ZA ODVETNIKA!?«, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 15. maj 2023, https://anaasicsic.com/2023/05/15/za-morda-pol-odstotka-vec-energije-v-omrezju-bomo-zrtvovali-srciko-narave-sponzorirali-svicarski-postni-nabiralnik-in-poslovno-hobotnico-nekoga-ki-se-je-od-tukaj-preselil-v-bratislavo-obvlad/

Več: »PO TOČI ZVONITI JE PREPOZNO! TREBA SE JE PRAVOČASNO OZAVESTITI O ŠKODLJIVOSTI ZA ZDRAVJE, RAZVREDNOTENJU OKOLJA, ENERGETSKI NEUČINKOVITOSTI IN O OŠKODOVANJU PREBIVALCEV IN DAVKOPLAČEVALCEV, KI JIH PRINAŠA V OBČUTLJIV SLOVENSKI PROSTOR LAŽNO »ZELENA« VETRNO SUBVENCIJSKA ZLORABA!«, 3. del, Mag. Tomaž Ogrin, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 23. januar 2023, https://anaasicsic.com/2023/01/23/po-toci-zvoniti-je-prepozno-treba-se-je-pravocasno-ozavestiti-o-skodljivosti-za-zdravje-razvrednotenju-okolja-energetski-neucinkovitosti-in-o-oskodovanju-prebivalcev-in-davkoplacevalcev-ki-j/

Več: »TUDI PRI NAS SO TAKŠNI »BREZZOBI« LJUDJE. A NIKOMUR NE GRE TAKO SLABO, DA BI MORAL PRODATI NAŠE IN SVOJE ZDRAVJE. PA OČITNO BODO… KER LAHKO.«, Tea Lubej, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 20. Januar 2023, https://anaasicsic.com/2023/01/20/tudi-pri-nas-so-taksni-brezzobi-ljudje-a-nikomur-ne-gre-tako-slabo-da-bi-moral-prodati-nase-in-svoje-zdravje-pa-ocitno-bodo-ker-lahko/

Več: »V ZNANSTVENEM IN STROKOVNEM SVETU JE NESPREJEMLJIV HRUP VETRNIH ELEKTRARN DEJSTVO! NEKATERE BOLEZENSKE SPREMEMBE NEIZOGIBNO PRIZADENEJO NOTRANJE ORGANE VSEH, KI SO IZPOSTAVLJENI NIZKOFREKVENČNEMU IN INFRAZVOČNEMU PULZIRANJU VETRNIH TURBIN!«, 2. del, Mag. Tomaž Ogrin, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 16. januar 2023, https://anaasicsic.com/2023/01/16/v-znanstvenem-in-strokovnem-svetu-je-nesprejemljiv-hrup-vetrnih-elektrarn-dejstvo-nekatere-bolezenske-spremembe-neizogibno-prizadenejo-notranje-organe-vseh-ki-so-izpostavljeni-nizkofrekvencnem/

Več: »HRUP VETRNIH ELEKTRARN JE ZDRAVJU ŠKODLJIV, ZARADI PULZNE VIBRACIJE, KI NAS NEVIDNO, A V RESNICI SILOVITO ZADENE!«, 1. del, Mag. Tomaž Ogrin, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 10. januar 2023 https://anaasicsic.com/2023/01/10/hrup-vetrnih-elektrarn-je-zdravju-skodljiv-zaradi-pulzne-vibracije-ki-nas-nevidno-a-v-resnici-silovito-zadene/

Več: »VETRNE ELEKTRARNE NIKAKOR NE MOREJO BITI EKO, GEO IN BIO PRIJAZNA ENERGIJA, ČE JE UMEŠČENA V OHRANJENI NARAVI! NEVZDRŽNA JE NENASITNOST DRUŽBE, KI ZAHTEVA VEDNO VEČ ENERGIJE NA RAČUN NARAVE! NESPREJEMLJIVA JE DEGRADACIJA EDINSTVENE KULTURNE IN SVETOVNE NARAVNE DEDIŠČINE!«, Tomaž Zorman, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 7. februar 2022, https://anaasicsic.com/2022/02/07/vetrne-elektrarne-nikakor-ne-morejo-biti-eko-geo-in-bio-prijazna-energija-ce-je-umescena-v-ohranjeni-naravi-nevzdrzna-je-nenasitnost-druzbe-ki-zahteva-vedno-vec-energije-na-racun-narave-nes/

Več: »SRN Z MLADIČI IN KOŠUT S TELETI NI VEČ NA OBMOČJU VETRNE ELEKTRARNE!« ALI, KAKO NAM SENOŽEČANI IN VRHOVCI KAŽEJO, ZAKAJ SO LOVCI RES NEPOGREŠLJIVI, KREDIBILNI IN NEZAMENLJIVI NARAVOVARSTVENIKI TER ZGLEDNI VARUHI NARAVE!, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 5. februar 2022, https://anaasicsic.com/2022/02/05/srn-z-mladici-in-kosut-s-teleti-ni-vec-na-obmocju-vetrne-elektrarne-ali-kako-nam-senozecani-in-vrhovci-kazejo-zakaj-so-lovci-res-nepogresljivi-kredibilni-in-nezamenljivi-naravovarstven/

Več: SENOŽEŠKI LOVCI: »VETRNE ELEKTRARNE BI NEPOPRAVLJIVO RAZVREDNOTILE ŽIVLJENJSKI PROSTOR LJUDEM IN PROSTOŽIVEČIM BITJEM NA TEM OBMOČJU TER TRAJNO SPREMENILE IN ONESNAŽILE NARAVO!« Lovci Lovske družine Senožeče // Zanjo Egon Colja, starešina Lovske družine Senožeče, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 2. februar 2022, https://anaasicsic.com/2022/02/02/vetrne-elektrarne-bi-nepopravljivo-razvrednotile-zivljenjski-prostor-ljudem-in-prostozivecim-bitjem-na-tem-obmocju-ter-trajno-spremenile-in-onesnazile-naravo/

Več: ALI JE VETRNA ENERGIJA RES PRAVA IZBIRA ZA SLOVENIJO?, Diego Loredan, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 20. januar 2022, https://anaasicsic.com/2022/01/20/ali-je-vetrna-energija-res-prava-izbira-za-slovenijo/

Več: VETRNA ENERGIJA NI ZELENA ENERGIJA! IN, KDAJ BO NARAVOVARSTVO ZMAGALO?, Ana Ašič, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 22. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/22/vetrna-energija-ni-zelena-energija-in-kdaj-bo-naravovarstvo-zmagalo/

Več: BOLJ KOT VIZJAKA BI BILO TA TRENUTEK TREBA VREČI IZ SLUŽBE NA MINISTRSTVU ZA OKOLJE TJAŠO GREGORIČ! ALI PA KAR OBA! IN ŠE KOGA!, Ana Ašič, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 18. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/18/bolj-kot-vizjaka-bi-bilo-ta-trenutek-in-takoj-treba-vreci-iz-sluzbe-na-ministrstvu-za-okolje-tjaso-gregoric-ali-pa-kar-oba-in-se-koga/

Več: PROBLEM SLOVENIJE JE, DA NI DOVOLJ VETRA, ČE PA ŽE, JE TO NEENAKOMERNA BURJA, KI NI NAJBOLJ PRIMERNA ZA PRIDOBIVANJE ELEKTRIKE, Dragan Arrigler, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 21. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/21/problem-slovenije-je-da-ni-dovolj-vetra-ce-pa-ze-je-to-neenakomerna-burja-ki-ni-najbolj-primerna-za-pridelovanje-elektrike/

Več: KO GRE ZA VPRAŠANJE ŽIVLJENJ VSEH BITIJ NA ENI STRANI TER DEGRADACIJE IN SMRTI NA DRUGI, MORA BITI ODGOVOR JASEN!, Miloš Šonc, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 23. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/23/ko-gre-za-vprasanje-zivljenj-vseh-bitij-na-eni-strani-ter-degradacije-in-smrti-na-drugi-mora-biti-odgovor-jasen/

Foto: rechargenews

Po novici je zgodba. Za njo smo mi.

NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.

Od narave. Do umetnosti.

ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.

ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.

https://anaasicsic.com

Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com

asicanasic@gmail.com

Odgovorna urednica

Ana Ašič

Majhen portal. Za velike zgodbe.

Foto: Marjan Artnak

Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!

DONACIJA SIC!

Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom

Izdajatelj

Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com

TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363  NOVA KBM d.d.

Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC!   Koda namena // Purpose Code: CHAR

HVALA!

Foto: Marjan Artnak

»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«

Karen Blixen

2019,2020,2021,2022, 2023©Vse pravice pridržane.  Avtentično! Ustvarjeno brez umetne inteligence! AI Free!