Iz odgovorov policije in ministrstva za kmetijstvo je jasno razvidno, da je bilo v bistvu vse dogajanje v izolski ladjedelnici, od ocene stanja ter ocene o potrebnosti ali nepotrebnosti usmrtitve zbeganega srnjačka, ki nikomur ni želel nič hudega, poleg tega pa po pričevanjih očividcev tudi ni bil poškodovan ali v tako slabem stanju, da bi trpel neznosne bolečine, pa do ocene splošne varnostne situacije, skratka, čisto vse je bilo prepuščeno in dejansko »v rokah« izvršitelja usmrtitve, lovca in lovskega čuvaja, ki je po Zakonu o divjadi in lovstvu sicer res »uradna oseba«, na kar se večkrat pri svojem odgovoru sklicuje lovska inšpekcija, a tu, na nelovni površini, v ladjedelnici in praktično sredi mesta, ob velikem javnem parkirišču ter parku in pokopališču na drugi strani ceste, se Zakon o divjadi in lovstvu ter Zakon o splošnem upravnem postopku srečata z Zakonom o orožju, kot z vseh strani Slovenije opozarjajo številni, s tem dogodkom precej vznemirjeni in vznejevoljeni lovci; in je moč sklepati iz odgovora policije. Več…
Tag: Marjan Artnak
LJUDI JE V DNO DUŠE ZMRAZILA IN PRESUNILA RESNIČNOST IN SIMBOLNOST BREZČUTNE LIKVIDACIJE NEBOGLJENEGA, NEMOČNEGA IN POMOČI POTREBNEGA BITJA! KAJ MORAMO ZATO NUJNO IZVEDETI? IN, ZAKAJ MI JE NAJBOLJ ŽAL FABIA STEFFETA?
V Izoli ne gre le za »minorno« usmrtitev srnjačka, ampak za veliko bolj usodno »usmrtitev« človečnosti, rahločutnosti, dostojnosti, pravičnosti in resnice, pa tudi skrbnosti, obzirnosti in odgovornosti ter ozaveščenosti tako v ravnanju do nebogljene živali kot tudi do nič hudega slutečih prisotnih! In prav to je tisto, kar so ljudje ob tem dogodku nezavedno začutili in zato tudi tako močno in spontano odreagirali! Ljudi je v dno duše zmrazila in presunila vsa resničnost in vsa simbolnost likvidacije nebogljenega, nemočnega in pomoči potrebnega bitja, ki je bilo v brezizhodnem položaju; »odrešenik«, ki so ga vsi čakali, da bi to bitje rešil, pa ni bil »sel življenja«, kot so verjeli, ampak »sel smrti«, ki ga niso želeli. In prav zaradi vsega povedanega je tako nujno in neizogibno razjasniti nekatera vprašanja, ki se ob dogodku porajajo, in na katera v resnici te dni še nihče ni odgovoril. Več…
»ODLOČNO NASPROTUJEMO POSTAVITVI VETRNIH ELEKTRARN NA NAŠEM PARGU IN ZAHTEVAMO OHRANITEV NEDOTAKNJENEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA ZA LJUDI IN ŽIVALI!«
Potem, ko so pred sedmimi leti lovci in prizadeti prebivalci Dragarske doline enkrat že dosegli »umik« spornega poskusa umeščanja velikih vetrnih elektrarn na območje Parga, približno 10 kilometrov dolgega in okoli tisoč metrov visokega slemena na slovensko hrvaški meji nad Drago, Travo ter hrvaškim Čabrom v občini Loški Potok, je videti, da za prebivalce, naravo ter njeno favno in floro nesprejemljiva ideja, ki bi trajno degradirala to neokrnjeno območje narave in eno poslednjih mirnih in osrednjih zatočišč za vse tri velike zveri, ptice in divjad, da torej ta sporna ideja ponovno oživlja in dviga svojo grozečo senco nad ljudi, naravo ter življenje v tem biodiverzitetno, habitatno, socialno in naravovarstveno edinstvenem območju na Slovenskem. Apel prizadetih prebivalcev iz Civilne iniciative za zaščito Parga in Dragarske doline, združenih civilnih iniciativ »Zeleni krog« in lovcev Lovske družine Draga – Trava v nadaljevanju objavljamo v neokrnjeni celoti. Več…
»VETRNICE IMAŠ V ROKAH, V SONCU NA KONGRESCU SE PLASTIČNE BLESTIJO, DA SE KMALU V KUMROVEM »SRŠENJEM« GNEZDU V DENAR IN FIBERGLAS IZPREMENIJO!?!« ZAMAN! ZAMAN! PA NAJ »MEDIJSKI« IN DRUGI VSI »PODNEBNI« PLAČANCI ŠE TAKO KIMAVO PISATI HITIJO! ŠE DOBRO, DA VSE TO BILO JE PRED HIŠO ZA »ILUZIJO«!
»Kdor pa je od blizu ali daleč videl prizor izpred dveh dni, ko je izdatna ekipa Ministrstva za okolje, podnebje in energijo sredi delovnega dne s pastelnimi plastičnimi otroškimi vetrnicami v rokah capljala po ljubljanskem Kongresnem trgu pod pretvezo srečanja z novinarji ob »dnevu varčevanja z energijo« in začetku kampanje »Moč vetra, sonca, vode in lesa. Za vse nas.«, ter se za lastni Facebook profil »slikavala« z Ljubljanskim gradom v ozadju – bo nanj morda postavila vetrnice? cel vetrni park!? – prav tako pa tudi točno tam, kamor oni in vsa ta kampanja v resnici sodi, to je pred Hišo Iluzij!; no, kdor je pa to videl, se verjetno strinja, da se gotovo najbolj upravičeno vsem v dno duše lahko smili minister Bojan Kumer, ki so ga celo dali sedeti v sredino na »vetrnični kandelaber« in je v tistem nerodnem položaju vrtel po rokah nesrečno vetrnico ter zelo očitno kazal, da sploh ne ve, kaj bi z njo; in sploh je bilo videti, kot da mu ni čisto jasno, ne zakaj je tam, za kaj v resnici gre, najmanj pa, kaj v resnici govori.« Več…
»V TO POKRAJINO, ŠE V TO ZELENO, ROSNO ZELENO POKRAJINO, ŠE V TO, SONCE VEČERNO, BOŠ ZASIJALO S PEKOČIMI ŽARKI?«
»…vode ni, da pogasil bi z njo žejo po tihi, zeleni jutranji prirodi. In vse je večer in jutra ne bo, dokler ne umremo, ki nosimo krivdo umiranja, dokler ne umremo poslednji … Joj, v to pokrajino, še v to zeleno, rosno zeleno pokrajino, še v to, sonce večerno, boš zasijalo s pekočimi žarki? Še v to? Morje preplavlja zelene poljane, morje večerne žgoče krvi, in rešitve ni in ni, dokler ne padeva jaz in ti, dokler ne pademo jaz in vsi…« Več…
NOV ČAS LOVSKE »MEDENO« SPREVRŽENE HINAVŠČINE!? IN, KOLIKO SO ALI NISO LOVCI »ŠINTARJI«, NAJBOLJE VEDO ONI SAMI! JAVNOST PA, SEVEDA, TUDI!
»No, in zdaj, v bistvu natanko devet mesecev po uboju tistega mladička, manjšega od domačega mucka, ki je okoli Kuteževega jokajoč iskal mamico, in dobrih deset dni potem, ko je prav Alojz Kovšca prevzel predsedniško mesto v Lovski zvezi Slovenije, v kratkem pa bo tudi direktorsko, saj Kovšca potrebuje službo in bo zato poklicno opravljal predsedniško funkcijo, no, po vsem tem, torej, beremo na spletni strani LZS v nekakšnem nenavadno »medenem« sporočilu za javnost pod naslovom Lovci nismo »šintarji«, »ganljivo« pisanje o tem, kako imajo »lovci dve merili, ki jih vedno in povsod upoštevamo«, in nikoli ne streljajo »nelovne divjadi«, kar bi nam skoraj solzo iz očesa izvabilo, če seveda ne bi vedeli vsega, kar smo pred tem zgoraj zapisali.« Več…
»KO ZAČNEŠ VSE GLASNEJE PODPIRATI LOVSKE PRAKSE, KJER JE NA PRVEM MESTU STRELJANJE IN ŠELE NEKJE DALEČ ZADAJ SKRB ZA DIVJAD IN NARAVO, KO SE ZAČNEŠ POSTAVLJATI ZA IDEJE IN ODLOČITVE, KJER JE NA PRVEM MESTU STRELJANJE IN UBIJANJE, ALI ZAČNEŠ V TEM SMISLU TUDI JAVNO DELOVATI, TAKRAT PA TO SEVEDA POSTANE VPRAŠANJE, KI MOČNO PRESEGA LOVSKE VRSTE!«
Ker je zdaj, po skoraj petih letih streljaštvo med lovci dobilo le še večje razsežnosti in postaja s spremenjenim zakonom o orožju, z uvajanjem sofisticiranih tehničnih pomagal za sledenje in ubijanje, vključno s štirikolesniki in droni ter s posledično »militarizacijo« lovstva le še bolj neobvladljivo in alarmantno, pa ker prav danes, 15. januarja, novi štiriletni mandat predsednika Lovske zveze Slovenije nastopa Alojz Kovšca, kar so to soboto, pred dvema dnevoma, torej, promocijsko napovedale Slovenske novice tudi s podrobno, naravnost reklamno objavo o njegovih puškah in pištolah, samih »sinonimih« za »mega stvari«, kar je, mimogrede, precej delikatno tako z vidika Etičnega kodeksa slovenskih lovcev kot tudi slovenske Resolucije o strategiji nacionalne varnosti, da o novinarskem kodeksu niti ne govorimo, pa, ker so Kovšco pred nekaj dnevi v Domovini že speljali na tanki led rožljanja z izmišljenimi volkovi na Jelovici in reševanja le-tega s streljanjem, kakopak; in je prav Kovšca skupaj z Bradačem že na predlanskem Radgonskem lovskem sejmu javno potenciral ideje o tem, da bi slovensko lovstvo skrbelo za nekakšno »predvojaško vzgojo« in sploh nikjer ne skriva svoje fasciniranosti z orožjem, ne le kot nekdanji gojenec vojaške akademije, ki je sicer, kot nam je avgusta dejal, ni zaključil, ampak tudi zato, ker tako kot še marsikdo v slovenskem lovstvu in družbi, streljanje kompenzacijsko povezuje z maskularnostjo, njenim mankom, pravzaprav; pa ker prav sobotna objavljena fotografija, na kateri sta Kovšca in Bradač izpred dveh let, ko na strelišču Gaj Pragersko istočasno polnita puški, evidentno govori o tej »kontinuiteti« Lovske zveze Slovenije, ki jo bolj kot narava in naravovarstvo v resnici zanima streljanje in strelstvo, zaradi česar bo, med mnogimi zmernimi in naravovarstvu zavezanimi slovenskimi lovci težko pričakovana »normalizacija lovskega streljaštva« v naslednjih štirih letih precej verjetno bolj »misija nemogoče« kot pa nujno potrebna paradigmatska prenova in nova zelena resničnost slovenskega lovstva, zaradi vsega tega, torej, o čemer bomo seveda še veliko in podrobno govorili v letu in letih, ki so pred nami, danes uvodno v »Jedrnato & Poudarjeno« ponovno objavljamo prav ta provokativni odlomek in delček pogovora, ki s svojo osebno intimistično izpovedjo prav nikomur v resnici ne škodi, a je, kot že rečeno, že pred petimi leti dvignil »vik in krik«, in še zmeraj ga, pri marsikomu, ki so ga prostodušne besede lovskega tovariša očitno močno »požgečkale« po njegovem ali njenem lovskem repu. Več…
NOVI PREDSEDNIK SLOVENSKIH LOVCEV JE ALOJZ KOVŠCA! ZELEN ALI ČRN DAN ZA SLOVENSKO LOVSTVO IN NARAVO?! SEVEDA BODO TO POVEDALI TISTI, KI BODO IZ TEME STOPILI KONEC JANUARJA!
Danes, 19. decembra 2023 zvečer je 109 od 112 delegatov Lovske zveze Slovenije, ki predstavljajo skoraj 21 tisoč slovenskih lovcev iz več kot 400 lovskih družin in lovskih društev, na občnem zboru v Novem mestu odločalo med kandidatoma Alojzem Kovšco in Darkom Butom in volilo novega predsednika Lovske zveze Slovenije za mandatno obdobje od 15. januarja 2024 do 15. januarja 2028. Alojz Kovšca je dobil 55 glasov, Darko But pa 53, tako da je zmagal nekdanji predsednik Državnega sveta s tesnima dvema glasovoma, ena glasovnica je bila neveljavna, 3 delegati pa, kot že rečeno, niso prišli na občni zbor in torej niso glasovali. Več…
SLOVENSKI LOVCI NA RAZPOTJU MED RAZSODNO ZAVZETOSTJO ZA LOVSTVO IN LOVSKE VREDNOTE TER NARAVOVARSTVO »BREZ FIGE V ŽEPU« NA ENI STRANI IN SPRETNO SOLERSKO RETORIKO INTERESNO POLITIČNEGA GROMOVNIŠTVA IN JURIŠANJA NA DRUGI STRANI!?
Že eno leto, vse od decembra 2022, ko se je dobro leto dni pred iztekom že drugega štiriletnega mandata dosedanjemu predsedniku Lovske zveze Slovenije, kar bo 15. januarja 2024, med lovci nekako okrepilo zavedanje, da se njegova era počasi bliža koncu in bo treba izbrati novega predsednika, ter se je posledično resneje zganilo predvolilno dogajanje v tem najbolj vplivnem, najbolj oboroženem, v marsičem megleno »transparentnem«, po svoje najbolj premožnem pa tudi z vseh strani interesno in politično najbolj »zaščitenem« ter s skoraj 21 tisoč člani takoj za Planinsko zvezo Slovenije najbolj številčnim društvom v Sloveniji, ki ob vsem pozitivnem pomenu za slovensko naravo in družbo, kar vanju prispeva s svojimi naravovarstvenimi, socialnimi, kulturnimi in identitetnimi dimenzijami in potenciali ter s pomembnimi javnimi nalogami v javnem interesu in s pooblastili države na področju narave, zadnja leta tu in tam tudi močno kontroverzno deluje, zaradi česar zadnje čase precej delikatno determinira in, žal, na trenutke tudi zloglasno »terminira«, dogajanje v slovenski naravi in družbi; že vse leto, torej, med slovenskimi lovci, predvsem seveda med tistimi, ki se tako ali drugače ukvarjajo in zanimajo za lovsko politiko, vre in vznemirja vprašanje, kdo bo novi predsednik Lovske zveze Slovenije? Kdo jo bo vodil naslednja štiri leta? Komu bo 112 lovskih delegatov čez dober teden, v torek, 19. decembra, na občnem zboru v Novem mestu podelilo mandat za to najvišjo funkcijo v slovenskem lovstvu in bo postal novi predsednik slovenskih lovcev, kar se na trenutke zdi težje dosegljivo kot postati predsednik Republike Slovenije? Več…
»DA NE MORE BITI SONCA ZA VSE LJUDI IN ŽIVALI!? KAKO JE TO MOGOČE, DA TAKŠNA MISELNOST ŠE DANES PREVLADUJE, MI NI JASNO!«
»Včasih kdo reče, da je nekdo izgubil kompas, če je njegovo ravnanje popolnoma v nasprotju z normalnim življenjem. Se pa bojim, da smo kot družba izgubili ne samo kompas, ampak tudi zvezdo vodnico, severnico, če nenormalnosti jemljemo za normalne. In ta kompas in to zvezdo očitno iščemo že več desetletij. Da ne more biti sonca za vse ljudi in živali!? Kako je to mogoče, da takšna miselnost še danes prevladuje, mi ni jasno! Miselnost večvrednosti, superiornosti, egoizma in narcisoidnosti se je očitno prijela v državi in družbi. Tako pri državnih organih torej, kot pri organizacijah in posameznikih. Potem pa se silno čudimo ravnanju prebivalcev v kanadskih mestih, ker medvede, ki so zatavali vanje, ujamejo ter preselijo v divjino in jim na misel ne pride, da bi jih kar pobili.« Več…