»…vode ni, da pogasil bi z njo žejo po tihi, zeleni jutranji prirodi. In vse je večer in jutra ne bo, dokler ne umremo, ki nosimo krivdo umiranja, dokler ne umremo poslednji … Joj, v to pokrajino, še v to zeleno, rosno zeleno pokrajino, še v to, sonce večerno, boš zasijalo s pekočimi žarki? Še v to? Morje preplavlja zelene poljane, morje večerne žgoče krvi, in rešitve ni in ni, dokler ne padeva jaz in ti, dokler ne pademo jaz in vsi…« Več…
Tag: kras
»KO SMO NAŠEGA LOVCA REŠILI IZPOD USTRELJENEGA MEDVEDA, NAM JE PRETRESENO REKEL, NAJ MU KAR SKOPLJEMO JAMO IN GA ZAKOPLJEMO VANJO! NA SREČO PA POŠKODBE VENDARLE NISO BILE TAKO HUDE!«
Ko so lani na sončno soboto, 26. novembra 2022, štanjelski lovci v svojem lepem lovišču in v lovski koči v Tupelčah, da o magičnem Štanjelu in večeru v štanjelskem kulturnem domu niti ne govorimo, zelo gostoljubno gostili lovke in ostale vabljene lovske in nelovske goste mednarodnega damskega lova, ki so ga z njihovo galantno lovsko pomočjo in velikodušno podporo organizirale lovke iz Društva slovenskih lovk, verjetno nihče od vseh, ki smo bili takrat tam, niti slutil ni in si niti v sanjah nismo predstavljali, da se bo natanko na isti datum, 26. novembra leto dni kasneje, prav v lovišču Lovske družine Štanjel, pri Kodretih, razpletla zgodba, ki bo prav gotovo še dolga desetletja in več burila domišljijo Štanjelcev ter tamkajšnjih sedanjih in bodočih lovcev vseh starosti. Več…
LOVCI BODO POTEGNILI HUDO »KRATKO«, ČE SE BO NA SLOVENSKEM URESNIČILA NAMERA VETRNE ZLORABE NARAVE IN OKOLJA TER DAVKOPLAČEVALSKEGA DENARJA! VODILNI LOVSKI FUNKCIONARJI IN »AVTONOMNI« LOVSKI ZNANSTVENIKI PA OKAMNELO MOLČIJO IN ČAKAJO. NA KAJ!? IN, ZAKAJ!?
»Da se to v resnici utegne kaj kmalu zares zgoditi, vse bolj jasno in, paradoksno, prav z oglušujočo tišino zelo glasno naznanjata neverjeten totalni molk in evidentna nezainteresiranost najbolj pristojnih ter vodilnih lovskih funkcionarjev in »avtonomnih« lovskih znanstvenikov, ki več kot očitno sploh ne opazijo ali nočejo opaziti, kaj se trenutno obeta in dogaja na mnogih ozemljih in območjih najlepših slovenskih lovišč in lovskih družin, kjer že tečejo postopki za umeščanje gigantskih vetrnih elektrarn, ki bodo za vedno neobnovljivo uničile in degradirale naravo, okolje in prostor ter življenje v njem, obenem pa s trajno zlorabo davkoplačevalskega denarja in pod krinko povsem praznih »ekoenergetskih« floskul, ki v resnici niti ena ne stoji na trdnem in vzdržnem argumentu, ter bo tako s trajno dražjo »obnovljivo« elektriko dodatno neobnovljivo osiromašila vse prebivalce Slovenije, ki bomo na ta način še ob tisto edino, kar nam res dobrega daje naše okolje; in, kar je v resnici največji potencial in upanje za kvalitetno življenje v tem prostoru: to pa je ohranjena in neokrnjena narava!« Več…
VSA UNIČEVALNA PATOLOGIJA VETRNE INDUSTRIJE! ZAKAJ IMAJO PRAV VSI, KI SO PROTI VETRNICAM NA POHORJU, KRASU IN KJERKOLI V SLOVENIJI? IN, VETRNE ELEKTRARNE SO GRADBENO INŽENIRSKI INDUSTRIJSKI OBJEKTI BREZ KLJUČNIH PREDPISOV!
Patologija vetrnih elektrarn je v uničevanju vsega. Gre za uničevanje prostora. Uničevanje ljudi. Uničevanje živali. Uničevanje zdravja. Uničevanje gozdov. Uničevanje cvetočih travnikov. Uničevanje hribovitega sveta in krajine. Uničevanje kmetijske zemlje. Uničevanje vodnih zajetij. Uničevanje biotske pestrosti. Uničevanje narave in naravnih virov. Uničevanje turizma. Uničevanje trajnostnega razvoja. Uničevanje duše. To uničevanje ima vse znake patološkega, bolnega uma, ki ga izkazuje politika in investitorji, ki na račun razvrednotenja vsega zgoraj naštetega gradijo privaten dobiček. Politiki in investitorjem lahko pripišemo sovražno aktivnost do slovenskih vrednot in ljudi, ko v veliki meri tujcem, ki prispevajo denar, ponujajo, da lahko uničujejo našo domovino. Tako so investitorji z dvomljivimi in nejasnimi kapitalskimi ozadji ob podpori naše, do EU hlapčevske politike, z vetrnimi elektrarnami kot kobilice napadli Pohorje kar z več strani. Napadajo Kras, Senožeče, Divačo in Sežano. Napadajo ljudi pod Nanosom in drugod. Kot pravi agresorji. Prebivalci za njih ne obstajajo. Jih ni. Narava jih ne zanima. Kulturna in naravna dediščina še manj! Povsod vidijo samo prazen prostor za svoje brutalne in pohlepne interese. Več…
KO »LOVSKO« SONCE VZHAJA IN ZAHAJA V ŠTANJELU NA KRASU. ZAKAJ ŽENSKE MISLIJO, DA MORAJO BITI LOVKE? IN, ZAKAJ ENE TO TUDI ZARES SO?
»Ko »lovsko« sonce vzhaja in zahaja v Štanjelu na Krasu«, smo naslovili pisanje, s katerim začenjamo »temo leta 2023«. Kot nalašč in res prava iztočnica za razmišljanja o »ženskah in lovu« se namreč zdi Mednarodni damski lov, ki so ga prvi adventni vikend, od 25. do 27. novembra 2022, v Štanjelu in okolici ob pomoči in podpori Lovske družine Štanjel organizirale prizadevne članice Društva slovenskih lovk. Ta ni bil zožen le na »čisto« lovsko dogajanje in ne le na skupinski lov, pri katerem je sodelovalo skupaj 51 udeležencev, od tega 22 lovk iz Avstrije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije, ampak je ponudil tudi vse, kar magični Štanjel s svojo odkrito markantno pojavnostjo in podobo, z vso svojo presunljivo svetlobo in lučjo, a tudi z vijolično zastrtimi skrivnostmi kamnitih kleti in z vzdržljivo, trpežno, a toplo, žametno globino kraškega srca lahko najboljšega da! Zato je bil to nedvomno najbolj zanimiv, srčen, presenetljiv, pa tudi ravno prav emocionalno živahen, z odprto razmišljajočimi lovkami pa tudi komunikativno in intelektualno izzivalno obarvan dogodek, ki mu lani ni bilo podobnega in še manj enakega v lovstvu na Slovenskem! Več…
»NA SREČO SMO ZDAJ MI TISTI, KI LAHKO POMAGAMO.« TONE. OSKAR IN TATJANA. VEČNO ŽIVLJENJE. KRAŠKI OVČAR V NAROČJU. IN, ALI OBSTAJAJO MAJHNA IN VELIKA DOBRA DELA?
Ko v teh dneh okoli praznika svetega Frančiška Asiškega, velikega dobrotnika in dobrodelnika, ustanovitelja frančiškanov ter zaščitnika živali in narave pa ubogih in trpečih, ter na pragu zadnje tretjine leta, ki je povsod po svetu poudarjeno posvečena dobrodelnosti, kar zlasti na Zahodni polobli tradicionalno doseže vrh v decembrskem adventnem in božičnem času; ko se torej ta trenutek zaziramo v vse izzive, ki jih je dobremu v nas v preteklih mesecih tega leta že zastavilo življenje z vsemi letošnjimi naravnimi in družbenimi nesrečami in vojno, se zdi, da se ob vseh manifestacijah dobrega in zla, kot stanovitna stalnica zmeraj znova postavlja predvsem eno vprašanje. Je sploh prav, da govorimo o majhnih in velikih dobrih delih? O majhni in veliki dobroti? O majhnih in velikih dobrodelnih prireditvah? In, kaj je sploh v kontekstu dobrega v resnici majhno? In, kaj veliko? Več…
»VETRNE ELEKTRARNE NIKAKOR NE MOREJO BITI EKO, GEO IN BIO PRIJAZNA ENERGIJA, ČE JE UMEŠČENA V OHRANJENI NARAVI! NEVZDRŽNA JE NENASITNOST DRUŽBE, KI ZAHTEVA VEDNO VEČ ENERGIJE NA RAČUN NARAVE! NESPREJEMLJIVA JE DEGRADACIJA EDINSTVENE KULTURNE IN SVETOVNE NARAVNE DEDIŠČINE!«
»Vetrne elektrarne bi številčno stanje vrst, pomembnih za Slovenijo in Evropo, na območju migracij še dodatno poslabšale, zaradi uničujočega vpliva na leteče živali, potencialno spremenjenega vodnega podzemnega režima za jamske živali ter kumulativnega učinka negativnih dejavnikov že obstoječe infrastrukture na ostale migratorne vrste in vrste z velikimi areali, kot sta medved in volk. Hkrati pa bi degradirale ohranjeno naravo tega območja, saj postavitev vetrnic kot tudi infrastrukture, ki je za to potrebna, predstavlja najbolj grob poseg v naravo in iz narave naredi puščavo ali, če hočete, industrijsko cono. Tudi vedute na kulturno krajino edine slovenske naravne svetovne dediščine pod okriljem UNESCO bi bile »pokvarjene«, hkrati pa bi lahko bil ogrožen vodni režim Ramsarske lokalitete. Zato javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija ne podpira umeščanja vetrnih elektrarn v ta prostor v nobenem pogledu,« so zapisali v Regijskem parku Škocjanske jame v pripombah na državni prostorski načrt za polje vetrnih elektrarn Dolenja vas, ki je razgrnjen v občini Divača do konca februarja. Več…