»Vetrne elektrarne bi številčno stanje vrst, pomembnih za Slovenijo in Evropo, na območju migracij še dodatno poslabšale, zaradi uničujočega vpliva na leteče živali, potencialno spremenjenega vodnega podzemnega režima za jamske živali ter kumulativnega učinka negativnih dejavnikov že obstoječe infrastrukture na ostale migratorne vrste in vrste z velikimi areali, kot sta medved in volk. Hkrati pa bi degradirale ohranjeno naravo tega območja, saj postavitev vetrnic kot tudi infrastrukture, ki je za to potrebna, predstavlja najbolj grob poseg v naravo in iz narave naredi puščavo ali, če hočete, industrijsko cono. Tudi vedute na kulturno krajino edine slovenske naravne svetovne dediščine pod okriljem UNESCO bi bile »pokvarjene«, hkrati pa bi lahko bil ogrožen vodni režim Ramsarske lokalitete. Zato javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija ne podpira umeščanja vetrnih elektrarn v ta prostor v nobenem pogledu,« so zapisali v Regijskem parku Škocjanske jame v pripombah na državni prostorski načrt za polje vetrnih elektrarn Dolenja vas, ki je razgrnjen v občini Divača do konca februarja.
Foto: Ana Ašič
Tekst: Regijski park Škocjanske jame // Zanj Tomaž Zorman, vodja Službe za naravovarstveni nadzor
Uvod, redakcija teksta in mednaslovi: Ana Ašič in Liza Kostevc
Foto: Ana Ašič
7. februar 2022
Slovenija ima kot majhna država in polnopravna članica Evropske unije odlične priložnosti in možnosti, da postane nizko ogljična družba. V času, ko se država Slovenija mrzlično pripravlja na zaveze nizko ogljične družbe, ki jih nalaga EU, je na pleča občinskih veljakov številnih primorskih občin pod pritiskom kapitala in politike skozi predloge državnih prostorskih načrtov, padla izjemno pomembna naloga. Morajo se hitro opredeliti, ali podpirajo gradnjo cele vrste vetrnih elektrarn po slemenih in robovih visokih kraških planot. Težka odločitev. Toliko bolj, ker bi pri takšni zadevi poleg občinskih struktur nujno morali imeti besedo še naravovarstveniki in neodvisni strokovnjaki elektro stroke, ki imajo celosten vpogled v problematiko ter vsi ostali, ki tako ali drugače uporabljajo ta prostor.
Vrnitve po postavitvi gigantov preprosto ni več! Naravna in kulturna krajina sta nepopravljivo uničeni!
Pred časom so Bistričani obravnavali postavitev tovrstne elektrarne na Volovji rebri, ki velja za izjemen kotiček, kjer iz rastlinsko in živalsko bogatih suhih kraških travnikov štrlijo slikovite bele skale. Kasneje so se v Senožečah na referendumu odločili, da vetrnih elektrarn ne podpirajo. Tamkajšnji mir in tišino pridejo uživat številni obiskovalci in tisti, ki jih vznemirjajo skrivnosti neokrnjene narave.
Tokrat se bo odločalo o nekaterih slemenih pod Senožečami in med Grižami in Velikim poljem med drugim tudi o neposredni bližini Vremščice. Tudi slednja velja za izjemno vabljivo izletniško točko, ki razkriva številna dragocena travišča in gnezda za evropske razmere pomembnih vrst ptic ter je njen vrh, ki brez zaledja ne more obstati, zavarovan kot botanični rezervat pomembnih zavarovanih in ogroženih rastlin. Pristojne vladne službe so Volovjo reber, Vremščico ter številne druge visoke kraške planote opredelile kot evropsko pomembne in ta območja so predvidena za zaščito v okviru Nature 2000. Vremščica in Volovja reber sta tudi v vplivnem območju Regijskega parka Škocjanske jame, ki je zaradi izjemnih naravnih lepot vpisan na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pod okriljem UNESCA. Pogled na pogorje Vremščice, okrog in okrog posejano z vetrnicami, bi zelo kazil podobo kraške kulturne krajine v okolici parka.
Žal ne moremo imeti obojega. Če hočemo še naprej ohranjati neokrnjeno naravo, kar je v primerjavi z večino razvitih zahodnoevropskih držav naša velika prednost in izziv, moramo pred tako velikim posegom v prostor na občutljivih kraških območjih temeljito premisliti. Vrnitve po postavitvi gigantov preprosto ni: steber, na katerem stoji generator, je visok 105 – 142 m, lopatice dolge 136 m, za en podstavek potrebujemo okoli 400 m3 betona.
Če morajo v nekaterih evropskih državah parke ustanavljati tako, da v degradiranih območjih umetno spet vzpostavljajo naravne razmere, npr. v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, nam v Sloveniji tega ni treba početi, saj je dovolj, da na državni ali občinski ravni zaščitimo razmeroma neokrnjene predele in izdelamo mehanizme za sonaravni razvoj.
Vetrne elektrarne sodijo kvečjemu v že degradirane industrijske cone, ne pa v neokrnjeno naravo in v edinstveno kulturno krajino!
Vetrne elektrarne nikakor niso nadomestilo za elektriko, ki jo sicer proizvedemo v termo ali nuklearnih elektrarnah, niti kakšna eko, geo in bio prijazna energija, če je umeščena v ohranjeni naravi, v Natura 2000 območju, celo vplivnem območju naravnega parka ali botaničnega rezervata, namesto tam, kjer bi morala biti, to je kvečjemu v že degradiranih območjih kot so npr. industrijske cone, luka Koper, BTC ipd., ki so hkrati tudi največji porabniki energije. Seveda vprašanje modernega pogleda na svet še vedno obstaja in bo moralo biti predmet debat. Globalno vprašanje nevzdržnosti nenasitne družbe, ki zahteva vsak dan več energije, ne zdrži in ni mogoč. Potrebno bo z energijo varčevati, jo modro porabljati in drugače pridobivati, ne pa le na račun narave!
Foto: Ana Ašič
Še pred leti se je govorilo o Kraškem regijskem parku. Danes se ustanavlja Geopark Kras. Njegovo osnovanje so podprle vse občine. Geopark Kras bi z drugimi zaščitenimi območji v tem delu Slovenije ponujal številne možnosti za vse bolj dragoceni oddih na svežem kraškem zraku, s pogledom na simpatične gručaste vasice in visoke kraške planote. Vsi smo do včeraj tvorno sodelovali pri snovanju naših želja o Kraškem parku in kasneje o še bolj ljudem prijaznem Geoparku. Danes si nekateri želijo še vetrnic…?
V Parizu že nekaj let čaka in je načeloma tudi sprejet predlog za vpis Klasičnega krasa v seznam svetovne dediščine, kot enega najznačilnejših primerov kraške krajine v svetu. Za sprejetje predloga so potrebne le še strokovne podlage, ki se pripravljajo in jih podpira tako UNESCO kot Slovenija, vendar le te z »vetrnično podlago« zagotovo ne bodo zdržale strogega preverjanja in čisto normalnega občutka komisije o tem, kaj pomeni Kras in tipična kraška krajina.
V obstoječem državnem prostorskem planu Republike Slovenije je na Krasu še vedno, v zasnovi varstva narave, opredeljen Kraški regijski park, kot obvezno izhodišče Republike Slovenije, ki ga morajo upoštevati tudi vsi prostorski plani lokalnih skupnosti – občin. Iz tega nedvoumno izhaja, da so predvidena območja vetrnih elektrarn v nasprotju z obveznimi republiškimi izhodišči prostorskega plana RS in nimajo nobene veze z varstvom narave.
In kaj je lahko ponudimo kot alternativo silnim obljubam električarjev o zaposlovanju in odkupovanju zemljišč? Ponuditi gostu iz Velike Britanije, Nizozemske ali Belgije »ničvredno gmajno«, v kateri kar mrgoli živali in raste ogromno rastlin. Tako imenovana pestrost ali raznovrstnost pomeni tudi trženje brez vlaganja. Vložek je le v pamet. Pamet, da nekdo sprevidi vrednoto, da jo ohrani, ter da se nenazadnje o naravi in njeni vlogi tudi nekaj nauči, ter to znanje in gmajno potem drago proda. Proda pa jo tistim ljudem, ki so jim industrija, vetrnice, kemikalije in druge civilizacijske »ugodnosti« naravo uničile do te mere, da ponovno sadijo robido, grmovje, plevele ter jih občudujejo kot čudo. Dolgoročno, verjetno res šele čez nekaj let, vendar trajno, kar pomeni vsaj 50 let ali več, je gmajna dobičkonosen posel za Slovence v Evropi. To ne pomeni za dva, morda tri ljudi kot jih zaposluje vetrno polje, temveč za veliko več.
Za primer naj navedem, da ima Kraljevo društvo za opazovanje in proučevanje ptic v Veliki Britaniji 2 milijona članov, ki so žejni redkih ptic, čistega zraka in seveda vodiča, ki bi jim te zanimivosti znal pokazati. V Sloveniji in na Krasu imamo veliko ptic, rastlin in drugih živali, obilo čistega zraka in burje, potrebujemo le še nekaj znanja in pameti ter predvsem pravo mero modrosti, da bi sprejeli pravo odločitev in ohranili našo naravo tako zase in naše zanamce kot tudi za turiste. Turizem je namreč vse bolj pomembna gospodarska panoga, ki ima v zadnjih letih največjo rast in vanjo vse več vlagajo tudi družbe, ki z njo sicer nimajo nobene povezave npr. naftne družbe. Torej, če ne verjamete nam, naravovarstvenikom, verjemite vsaj naftnim mogotcem.
In še, strokovne podlage vpliva polja VE Dolenja vas na naravo in Regijski park Škocjanske jame: Nedopustna degradacija vsega, od tradicionalne kraške krajine do podzemnega mokrišča mednarodnega pomena in »klatenja« ujed, netopirjev in drugih ptic…
Poseganje VE Dolenja vas v vplivno območje Regijskega parka Škocjanske jame ni dopustno! Velika vidna izpostavljenost iz širšega območja Krasa bi povzročila zelo moteno krajinsko podoba na tradicionalno kraško krajino in pogledov na Čebulovico, Nanos in Vremščico iz Krasa oz. na Regijski park Škocjanske jame, ki je vpisan zaradi posebnosti in izjemnosti na seznam Svetovne dediščine in MAB pod UNESCOm ter ima pomembno vlogo kot Ramsarska lokaliteta.
Foto: Ana Ašič
Območij z vsemi tremi designacijami je v svetu izredno malo (25), kar predstavlja dodaten razlog za skrb in ohranjanje. Zato je tovrsten poseg na vplivno območje parka z omenjenih vidikov degradacije krajine, ki je vidna iz lokacije UNESCO (svetovna naravna dediščina pomembna za celotno svetovno javnost) sporen. Problem varovanja Ramsarske lokalitete (podzemno mokrišče mednarodnega pomena) lahko nastane zaradi potencialnega onesnaženja ob katastrofah, pa tudi zaradi zemeljskih del in onesnaževanja s polutanti ali/in še posebej spornih spremenjenih pogojev pronicanja in stekanja voda v podzemlje. Vplivi gradnje in delovanja bi lahko zelo negativno vplivali na jamske živali med katerimi so ravno tako Natura 2000 vrste kot so človeška ribica in drobnovratnik. Na Krasu si namreč prizadevamo k ohranjanju čim boljšega stanja podzemeljskega vodonosnika na tem območju tako zaradi biotske pestrosti endemičnih podzemnih vrst živali, kot tudi zaradi zajetja pitne vode v Klaričih. Slovenski klasični kras je vroča točka biotske pestrosti v svetovnem merilu.
Tudi ostale naravne vrednote državnega pomena – jame, bi tako lahko bile posredno ali neposredno ogrožene zaradi omenjenih groženj.
Poseganje VE Dolenja vas na varovana območja narave – območja Natura 2000, kjer je ob morebitni izgradnji pričakovati pomembno poslabšanje življenjskega prostora in velik uničujoč vpliv »klatenja« ujed in drugih ptic za klasifikacijske vrste npr. kačarja, veliko uharico, podhujko, smrdokavro in hribskega škrjanca, sokola selca in beloglavega jastreba. Območja ne moremo omejiti zgolj na območje vetrnic, ampak ga moramo dojemati kot življenjski prostor prepletanja habitatov in preletanja vseh naštetih vrst v času in prostoru. Predvsem vrste kot so kačar, sokol selec in beloglavi jastreb se na območju grebenov Vremščice, Vrhov in Nanosa zadržujejo in preletajo zaradi ugodnih termičnih pogojev in orografskih dejavnikov, ter za nekatere vrste velikega števila pasočih se ovac, ki jim posredno ali neposredno omogočajo hrano.
…do uničujočega podtlaka in nedopustnega uničenja rastišč gorske logarice ter do kumulativnega negativnega učinka na vse migratorne vrste in velike zveri
Pričakuje se tudi uničujoč vpliv zaradi povzročanja podtlaka in pogina več vrst netopirjev, zaradi hipo ali/in hiperbaričnega efekta na dihala in prevelikih hitrosti lopatic. Vsi netopirji so strogo zavarovani po Habitatni direktivi, Priloga 4; med njimi tudi dolgokrili netopir, za katerega nosi Park še posebno odgovornost. V Škocjanskih jamah je edino kotišče te vrste v zahodni Sloveniji, kjer koti vsaj 80% celotne slovenske populacije te vrste netopirjev. Dolgokrili netopirji se običajno prehranjujejo tudi 20-30 km od svojih zatočišč, zato lahko upravičeno pričakujemo njihovo prisotnost na območju predlaganega območja VE Dolenja vas. Glede ugotovitve sporazuma EUROBATS (v okviru Bonske konvencije o migratornih vrstah) ta vrsta spada med skupino vrst, ki so najpogosteje žrtve vetrnih elektrarn. Predvideno območje VE Dolenja vas leži tudi na sredini koridorja med Škocjanskimi jamami in Predjamo. Med tema jamama so selitvene poti, kar je ključnega pomena za ohranjanja vrste. Vsak poseg lahko zato bistveno ogrozi stabilnost populacije dolgokrilega netopirja. Ta vrsta kot tudi še druge vrste, ki se pojavljajo v območju Regijskega parka Škocjanske jame, sodi med visoko ogrožene vrste Natura 2000.
Tudi kablovod, ki naj bi bil speljan ob avtocesti do RTP Divača poteka po trasi, ki bi uničila eno najbogatejših rastišč gorske logarice (Fritillaria orientalis), ki je zavarovana ter je na rdečem seznamu kot redka in ranljiva vrsta v Sloveniji in bi uničenje enega najbogatejših rastišč na Primorskem bilo nedopustno.
Na območju Ekološko pomembnih območij Krasa z vetrnimi elektrarnami – »giljotinami«, kjer naj bi se varovalo ekološko pomembno območje, zagotovo ni primerna dejavnost, ki bi ohranjala naravo. Pri vseh navedenih argumentih pa je najbolj zaskrbljujoč kumulativni učinek že obstoječe infrastrukture: avtocesta, ceste, daljnovodi in predvidenih novih vetrnih elektrarn. V neposredni bližini stoji tudi podhod pod avtocesto, kjer je Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in Gozdarski inštitut s pomočjo Lovske zveze Slovenije preučeval migracijske poti velikih zveri in ostale divjadi.
Foto: Ana Ašič
Vetrne elektrarne bi številčno stanje vrst, pomembnih za Slovenijo in Evropo, na območju migracij še dodatno poslabšale, zaradi uničujočega vpliva na leteče živali, potencialno spremenjenega vodnega podzemnega režima za jamske živali ter kumulativnega učinka negativnih dejavnikov že obstoječe infrastrukture na ostale migratorne vrste in vrste z velikimi areali, kot sta medved in volk. Hkrati pa bi degradirale ohranjeno naravo tega območja, saj postavitev vetrnic kot tudi infrastrukture, ki je za to potrebna, predstavlja najbolj grob poseg v naravo in iz narave naredi puščavo ali, če hočete, industrijsko cono. Tudi vedute na kulturno krajino edine slovenske naravne svetovne dediščine pod okriljem UNESCO bi bile »pokvarjene«, hkrati pa bi lahko bil ogrožen vodni režim Ramsarske lokalitete. Zato javni zavod Park Škocjanske jame ne podpira umeščanja vetrnih elektrarn v ta prostor v nobenem pogledu.
Volja krajanov je na referendumu jasno izraženi »ne« vetrnim elektrarnam; in dokazano škodljiv vpliv na zdravje ljudi!
Na tem mestu je rekreativna funkcija območja velika, ima veliko uporabnikov iz širšega območja (Kras, Obala, Trst) in je ne smemo zanemariti. Elektrarne bi razvrednotile veliko območja ali ga naredile celo neuporabnega – nevarnega.
Celotna občina Divača je vključena tudi v UNESCOV program MAB kot Biosferno območje Kras, kjer so cilji območja sonaravna in tradicionalna raba krajine, ki temelji na spoštovanju naravnih in kulturnih vrednot iz preteklosti in za prihodnost. Vzdržni način življenja in dela na biosfernem območju brez bistvenih posegov v prostor je komparitivna prednost vseh takih območij, ki na ta račun tržijo svoje posebnosti kot svojo blagovno znamko, v nasprotju z uniformnostmi, ki so globalno razširjene.
Vasi: Gabrče, oddaljene 1200 m, Senožeče 2000 m in Dolenja vas 1000 m so preblizu načrtovanim vetrnim elektrarnam, glede na priporočljive in določene odmike v EU in svetu, kjer so odmiki od naselij minimalno od 4 do 5 kilometrov, ponekod celo od 15 km dalje, zaradi infra hrupa, ki ima dokazane škodljive posledice na centralni živčni sistem in notranje organe in povzroča zdravstvene težave okoliškemu prebivalstvu.
Večinska volja krajanov Krajevne skupnosti Senožeče, izkazana 25. maja 2014 na svetovalnem referendumu o umeščanju vetrnih elektrarn na območju KS Senožeče, je bila jasno in glasno izražena in pravi, naj se ne umešča novih vetrnih polj na območju KS Senožeče. Dosedanje priprave Občinskega prostorskega načrta so pokazale izrazit interes občanov po mehkih oblikah rekreacije, turizmu in obrtnih dejavnostih, ki temeljijo na tradicionalnih elementih krajine in z njo povezanih ljudi.
Priprave novih »državnih prostorskih načrtov« naj se ne začenjajo, dokler se ne sprejme ustrezna zakonodaja, ki bo upoštevala dognanja o škodljivosti VE za ljudi in živali, ki bo strokovna podlaga za umeščanje vetrnih elektrarn z vidika ustrezne zaščite zdravja vseh omenjenih.
Regijski park Škocjanske jame
zanj
Tomaž Zorman
Vodja Službe za naravovarstveni nadzor
Foto: Ana Ašič
Po novici je zgodba. Za njo smo mi. Sic! Publicistika s pogledom.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Dragi bralci in bralke, za nas od nekdaj šteje vsaka zgodba. Ali šteje tudi za vas, veste v resnici le vi. In le vi sami lahko to tudi poveste. Z dobro mislijo, besedo ali dejanjem. Za vse smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Ustanovitelj in izdajatelj neodvisnega angažiranega in avtentičnega spletnega portala Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom
HIŠA ZVEZD
Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana
Svetimo v temi!
Matična številka: 2262479000 Davčna številka: 13951866
Transakcijski račun: SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom
je neodvisni spletni medij, publicistični spletni portal magazinskega tipa, ki z angažiranimi in avtentičnimi profesionalnimi publicističnimi in novinarskimi prijemi tedensko osvežuje svoje spletne strani in javnosti prinaša vsebine s področja narave, okolja in prostora ter njihovega prepleta z vsemi dimenzijami javnega, političnega, kulturnega, gospodarskega in družbenega življenja doma in po svetu.
Idejni rojstni dan Ana Ašič Sic! Publicistike s pogledom je na Gornjem trgu v Ljubljani
18. novembra 2018.
Na slovenskem in svetovnem spletu je portal začel delovati
13. aprila 2019.
V razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije je bila Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom vpisana
1. septembra 2020
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022©Vse pravice pridržane.
