Dragi bralci in bralke, če vas ob pogledu na našo današnjo naslovno fotografijo najprej prešine misel o čarobni zimski idili z zasneženimi gozdovi pod sinjim nebom in sijočimi alpskimi vršaci v ozadju ter prebuja v vas vse najlepše spomine na zimski čas, vas vljudno vabimo, da fokus in misli skupaj usmerimo na to, kar vidimo na fotografiji v prvem planu! Fotografija je nema. Resničnost pa ne! In ko se vzhičeni sankači naveličajo fotografiranja, preseka idilični zimski mir in naravo ter vse življenje v njej rezko tuljenje motornih sani, ki s svojo neznosnostjo ubija tišino in blagodejno govorico narave ne le človeku, ki si v njej nabira moči, ampak še mnogo bolj dramatično vsem tam živečim drugim živim bitjem, za katera je v težkih zimskih razmerah in mrazu mir in nevznemirjanje bistveni pogoj za preživetje, saj je takrat vsako odvečno izgubljanje energije ter mučno bežanje po globokem snegu za prostoživeče živali usodno izčrpavajoče; človekova egoistična aroganca v lahkomiselno nenasitnem in brezobzirnem hlastanju za užitki pa toliko bolj nesprejemljiva! Prihajajoči svetovni dan Zemlje, 22. april, bo tudi letos prepoln zvenečih političnih in vseh drugih floskul ter »skrbnih« namer in obljub. Tja, kjer zemlja in narava to najbolj potrebujeta, in, nenazadnje mi vsi, tja pa redkokdo od vseh teh »oznanjevalcev« zares usmeri svoj pogled; kaj šele resno in dejavno voljo! Inženir Drago Pregl s Pohorja ni eden teh! Nasprotno! Vedno znova in vsak dan kot domačin in kot prostočasni lovec živi z njima in res vidi. Več…
Tag: divjad
»LOVSTVO NA RAZPOTJU«
Matija Mastnak, radijski novinar in celjski dopisnik RTV Slovenija, se je 2. junija 2022 na prvem programu Radia Slovenije v oddaji Studia ob 17h »Lovstvo na razpotju« pogovarjal o aktualnih temah slovenskega lovstva z gosti mag. Robertom Režonjo, direktorjem direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, mag. Ladom Bradačem, predsednikom Lovske zveze Slovenije, Mihom Marenčem iz Zavoda za gozdove Slovenije, Klemnom Matkom, predsednikom Združenja lastnikov gozdov Slovenije in Ano Ašič, urednico in preiskovalno novinarko našega spletnega portala. Oddajo lahko poslušate na spodnji povezavi. Vabljeni! Več…
ČIGAVA JE DIVJAD? DRŽAVNA? JAVNA? ALI NIKOGARŠNJA? IN, ALI BO SLOVENSKO LOVSTVO KONČNO MORALO UGRIZNITI V KISLO JABOLKO LASTNE TRANZICIJE!?
A ob vseh vprašanjih in odgovorih je najbolj bistveno predvsem eno. Naj imamo takšen model lovstva, kot ga trenutno poznamo na Slovenskem; ali model lovne pravice na podlagi lastništva zemlje in gozdov; ali pa kakšno njuno hibridno različico; pri vseh je najbolj pomemben skrben in učinkovit nadzor! Pa transparentnost! In koruptivna nekontaminiranost lovstva ter vsega, povezanega z njim! In, seveda, osebna odgovornost, etika ter kultura duha in srca vsakega lovca posebej! Lovec je v gozdu s puško v rokah največkrat sam! To vedno znova poudarjajo izkušeni lovci. Če je, ali če ni lastnik gozda ali zemlje, ni tako pomembno, kot je v tistem trenutku življenja in smrti pomembno, da ima v sebi kulturo, lovsko etiko, naravovarstveno in človeško senzibilnost, poštenost in širino duha dolgoročno skrbnega gospodarja. Če je tako, potem se ob vzajemnem učinkovitem nadzoru v nobenem primeru nikomur ni treba bati za divjad in velike zveri in naravo! Če tega ni, pa itak prav nič ne pomaga! Lahko je divjad tisočkrat »državna« ali »javna« ali pa »res nullius«, ko legitimno pridrvijo v gozd podivjani krvoločni streljači, ko takšni lovci in njihovi simpatizerji v spregi z brezvestnimi politikanti in nenasitnimi zaslužkarji v zasebnih, državnih ali javnih loviščih dobijo glavno besedo pri upravljanju z divjadjo, je to zmeraj začetek njenega konca! Več…
»VETRNE ELEKTRARNE NIKAKOR NE MOREJO BITI EKO, GEO IN BIO PRIJAZNA ENERGIJA, ČE JE UMEŠČENA V OHRANJENI NARAVI! NEVZDRŽNA JE NENASITNOST DRUŽBE, KI ZAHTEVA VEDNO VEČ ENERGIJE NA RAČUN NARAVE! NESPREJEMLJIVA JE DEGRADACIJA EDINSTVENE KULTURNE IN SVETOVNE NARAVNE DEDIŠČINE!«
»Vetrne elektrarne bi številčno stanje vrst, pomembnih za Slovenijo in Evropo, na območju migracij še dodatno poslabšale, zaradi uničujočega vpliva na leteče živali, potencialno spremenjenega vodnega podzemnega režima za jamske živali ter kumulativnega učinka negativnih dejavnikov že obstoječe infrastrukture na ostale migratorne vrste in vrste z velikimi areali, kot sta medved in volk. Hkrati pa bi degradirale ohranjeno naravo tega območja, saj postavitev vetrnic kot tudi infrastrukture, ki je za to potrebna, predstavlja najbolj grob poseg v naravo in iz narave naredi puščavo ali, če hočete, industrijsko cono. Tudi vedute na kulturno krajino edine slovenske naravne svetovne dediščine pod okriljem UNESCO bi bile »pokvarjene«, hkrati pa bi lahko bil ogrožen vodni režim Ramsarske lokalitete. Zato javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija ne podpira umeščanja vetrnih elektrarn v ta prostor v nobenem pogledu,« so zapisali v Regijskem parku Škocjanske jame v pripombah na državni prostorski načrt za polje vetrnih elektrarn Dolenja vas, ki je razgrnjen v občini Divača do konca februarja. Več…
»SRN Z MLADIČI IN KOŠUT S TELETI NI VEČ NA OBMOČJU VETRNE ELEKTRARNE!« ALI, KAKO NAM SENOŽEČANI IN VRHOVCI KAŽEJO, ZAKAJ SO LOVCI RES NEPOGREŠLJIVI, KREDIBILNI IN NEZAMENLJIVI NARAVOVARSTVENIKI TER ZGLEDNI VARUHI NARAVE!
Lovci Lovske družine Senožeče so se pridružili prebivalcem Dolenje vasi in vsem, ki jim je mar za zdravo, varno in kvalitetno okolje in bivanje ter ohranjanje narave in krajine, in v pripombah na javno razgrnjeno pobudo in predlog državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn na območju Dolenje vasi, ki je v javni razpravi še do 28. februarja 2022, podali zavrnilno mnenje, ki temelji na desetletnih lovskih izkušnjah življenja z vetrno elektrarno in skrbno zbranih opažanjih o vplivih na divjad in naravo ter posledice za upravljanje z divjadjo na tem območju. Pri tem so lovci med drugim opazili nevzdržno dejstvo za naravo in upravljanje z njo, in sicer, da na tem območju, sploh ni več srn z mladiči in prav tako ne košut s teleti! Opazili in opozorili pa so še na mnogo drugega. Njihovo skrbno spremljanje vsega, kar se dogaja s tamkajšnjo floro in favno, kaže na to, kako nepogrešljiva in pomembna je prav vloga lovcev, ko gre za reflektiranje vsega, kar se dogaja v naravi. In družbi. Več…
SENOŽEŠKI LOVCI: »VETRNE ELEKTRARNE BI NEPOPRAVLJIVO RAZVREDNOTILE ŽIVLJENJSKI PROSTOR LJUDEM IN PROSTOŽIVEČIM BITJEM NA TEM OBMOČJU TER TRAJNO SPREMENILE IN ONESNAŽILE NARAVO!«
»Iz vsega navedenega sledi, da so vetrne elektrarne nepotreben in moteč tujek v našem okolju. Nepopravljivo bi razvrednotile skupni življenjski prostor in trajno spremenile in onesnažile naravo, kar bi imelo nepopravljive posledice, ki bi jih občutili zdajšnji in kasnejši rodovi in prostoživeča bitja na tem območju. S takim posegom bi se naravo popolnoma okrnilo in razvrednotilo, kar ne bo moč več nikoli popraviti in vrniti v prvotno stanje. Zelo dober pokazatelj tega je že, ko je investitor na območju upravljalca lovišča postavil merilce vetra, sama betonska stojišča pa so po umiku ostala v naravi in niso bila odstranjena. Sploh iz vsega navedenega sledi, da je umeščanje vetrnih elektrarn na tako pestro in poseljeno območje v naravovarstvenem in zdravstvenem smislu kratkoročno in dolgoročno nesprejemljivo. Naj še dodamo, da v kolikor ni prva vetrna elektrarna postavljena skladno z gradbenim dovoljenjem, zahtevamo, da jo odstranite,« so med drugim zapisali lovci Lovske družine Senožeče v pripombah na državni prostorski načrt za polje vetrnih elektrarn Dolenja vas, ki je javno razgrnjen v občini Divača do 28. februarja 2022. Več…
OČITEK O KONFLIKTU INTERESOV JE V NAJVEČJI MOŽNI MERI ODPRAVLJEN..?
Sredi letošnjega septembra je po hitri spremembi na vrhu Zavoda za gozdove Slovenije dotedanjega direktorja Damjana Oražma kot začasni vršilec dolžnosti zamenjal mag. Janez Logar. Ob tej priložnosti smo mu za začetek zastavili nekaj vprašanj. Kaj bi morala biti po mnenju mag. Janeza Logarja prva in najbolj angažirana naloga Zavoda za gozdove v aktualnem slovenskem trenutku? V čem je, po njegovem mnenju moč Zavoda za gozdove Slovenije? In kaj je največja šibkost? Zavod za gozdove se v nekaj primerih, vsaj do sedaj je bilo tako, pojavlja v konfliktu interesov per se, še zlasti pri upravljanju lovišč s posebnimi nameni. Kako bi bilo po mnenju mag. Janeza Logarja mogoče najbolj konstruktivno in zdravo razrešiti te dileme? Več…
TRAJNOSTNO »GOJIŠČE KORUPCIJE«
Trajnostno je del okoljevarstvenega besednjaka, ki ga je v preteklih desetletjih že več slovenskih raziskovalcev okoljevarstvenih paradigem postavilo pod vprašaj, najbolj prof. dr. Janez Marušič z ljubljanske Biotehniške fakultete, ki je večkrat opozoril, da je pojem produkt slovenske gozdarske šole in gozdarskega pogleda na gospodarjenje z gozdovi na tak način, da v bistvu v gozdu ohranjaš zgolj nekakšen dolgoročni status quo, ki danes in jutri omogoča ekonomsko in vsakršno izkoriščanje naravnih virov v določenem obsegu »za nas in za naše zanamce«. Več…
TRAJNOSTNO GOZDARSKO IZRABLJANJE DIVJADI IN VELIKIH ZVERI? ALI VAROVANJE Z VZDRŽNOSTNO PARADIGMO?
Ker predstavniki kompetentnih nevladnih organizacij s področja varovanja narave in okolja govorijo jezik vzdržnostnega upravljanja z velikimi zvermi, ki je tudi sestavni, integralni, samoumevni ter nerazdružni del in jezik evropske habitatne direktive; predstavniki interesnih skupin in strokovnjaki s prof. dr. Klemnom Jerino na čelu, ki so preglasili vse druge, pa govorijo kvečjemu gozdarski jezik trajnostne rabe naravnih virov in trajnostnega upravljanja z velikimi zvermi, je vzajemno reševanje in iskanje ustreznih, za vse sprejemljivih rešitev praktično nemogoče, ker ni »skupnega jezika« in ga na ta način tudi ne more biti! Več…
KAM VODI KRVAVO UMIRJANJE STRASTI? IN KAKO UPRAVLJATI S PRETIRANO SLO PO STRELJANJU?
Strasti se ne umirja s prelivanjem krvi. In obsedenost s streljanjem ne bo manjša, če bomo o njej molčali. Strast do lova in streljanja je živa in vroča; nikoli se ne bo polegla. Zato bo prav kmalu nujno ob vprašanjih upravljanja velikih zveri ter prostoživeče divjadi in ptic, najti odgovore tudi o tem, kako upravljati s pretirano slo po streljanju; ter ugotoviti, v kolikšni meri prav ona v resnici tudi pri nas »upravlja« z upravljanjem velikih zveri in divjadi. O tem se bo treba iskreno, odkrito in pošteno pogovarjati. Brez obsojanja s strani tistih, ki so kritični do lova in streljanja; pa tudi brez manipuliranja s strani tistih, ki so lovu in streljanju privrženi. Več…