»Iz vsega navedenega sledi, da so vetrne elektrarne nepotreben in moteč tujek v našem okolju. Nepopravljivo bi razvrednotile skupni življenjski prostor in trajno spremenile in onesnažile naravo, kar bi imelo nepopravljive posledice, ki bi jih občutili zdajšnji in kasnejši rodovi in prostoživeča bitja na tem območju. S takim posegom bi se naravo popolnoma okrnilo in razvrednotilo, kar ne bo moč več nikoli popraviti in vrniti v prvotno stanje. Zelo dober pokazatelj tega je že, ko je investitor na območju upravljalca lovišča postavil merilce vetra, sama betonska stojišča pa so po umiku ostala v naravi in niso bila odstranjena. Sploh iz vsega navedenega sledi, da je umeščanje vetrnih elektrarn na tako pestro in poseljeno območje v naravovarstvenem in zdravstvenem smislu kratkoročno in dolgoročno nesprejemljivo. Naj še dodamo, da v kolikor ni prva vetrna elektrarna postavljena skladno z gradbenim dovoljenjem, zahtevamo, da jo odstranite,« so med drugim zapisali lovci Lovske družine Senožeče v pripombah na državni prostorski načrt za polje vetrnih elektrarn Dolenja vas, ki je javno razgrnjen v občini Divača do 28. februarja 2022.
Foto: Ana Ašič
Tekst: Lovci Lovske družine Senožeče // Zanjo Egon Colja, starešina Lovske družine Senožeče
Uvod, redakcija teksta in mednaslovi: Ana Ašič in Liza Kostevc
Foto: Ana Ašič
2. februar 2022
Skladno z vašim pozivom in javnim naznanilom o javni objavi pobude za pripravo državnega prostorskega načrta za PVE (polje vetrnih elektrarn) Dolenja vas, št. 35009-3/2017-25550-15, z dne 3. decembra 2021 s strani Ministrstva za okolje in prostor vam podajamo naslednje smernice oziroma pripombe:
Obrazložitev
– Lovska družina Senožeče, kot upravljalec lovišča (v nadaljevanju upravljalec), na podlagi koncesijske pogodbe št.014-111/2009/1, z dne podpisa 19. 6. 2009, katere predmet je trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču Senožeče, s šifro 0513, ki spada v Primorsko lovsko-upravljalsko območje, določeno z Odlokom (Uradni list RS, št. 110/04), s skupno površino 5.555 ha. Na podlagi 1. člena Zakona o divjadi in lovstvu (z dopolnitvami in spremembami, v nadaljevanju ZDLov-1) je lovska družina dolžna zagotavljati ekološke, socialne in gospodarske funkcije divjadi ter njenega življenjskega prostora, zlasti pa ohranjati varstvo divjadi kot naravnega bogastva, ohranjati povečevanje biološke in krajinske pestrosti ter stabilnosti življenjskih združb, preprečevati in povračati škodo od in na divjadi ter trajnostno gospodariti z divjadjo. Namreč z divjadjo upravlja Republika Slovenija. Trajnostno gospodarjenje z divjadjo lahko Republika Slovenija pod pogoji določenimi s tem zakonom prenese na usposobljeno pravno osebo kot lovsko pravico, kar smo kot upravljalec Lovska družina Senožeče, katera redno letno poravna koncesnino na račun Republike Slovenije, zaradi česar trajnostno upravlja z loviščem in divjadjo na svojem območju.
– Prav tako je upravljalec lovišča dolžan s posegi v populacije in ukrepanjem v okolju vzdrževati divjad posameznih vrst v ravnovesju med seboj in v okolju danimi življenjskimi možnostmi za njeno preživljanje, ohraniti vrstno in gensko pestrost divjadi, ohraniti posamezni vrsti divjadi naravno prirojeni način življenja v času in prostoru ter ohraniti divjad, kolikor mogoče prvobitno in neodvisno od neposredne pomoči človeka. Dejavnost lovstva je, da pri upravljanju z divjadjo velja splošni varstveni režim po predpisih o ohranjanju narave. Divjad uplenjena v skladu s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, postane last upravljavca lovišča oziroma upravljavca lovišča s posebnim namenom. (2. in 3. člen ZDLov-1).
Foto: Ana Ašič
– Podlage za upravljanje z divjadjo so program upravljanja z divjadjo v Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: program upravljanja), načrti za upravljanje z divjadjo ter vsi razvojni načrti in dokumenti s področja varstva narave, razvoja gozdov, razvoja kmetijstva in drugih dejavnosti, ki se nanašajo na okolje. Za namen upravljanja z divjadjo se površina Republike Slovenije razdeli na lovsko upravljavska območja, ki se za izvajanje načrtovanih ukrepov razdelijo na lovišča in lovišča s posebnim namenom. Načrtovanje upravljanja z divjadjo mora biti veliko površinsko in mora izhajati iz stanja populacij divjadi in njenega življenjskega okolja ter njunega medsebojnega odnosa. Nosilec načrtovanja in spremljanja stanja divjadi je Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod). Nosilci trajnostnega gospodarjenja z divjadjo so upravljavci lovišč in upravljalci lovišč s posebnim namenom. Upravljavci z lovišči in lovišči s posebnim namenom so v Republiki Sloveniji za dejavnost lovstva registrirane pravne osebe, ki se morajo zaradi trajnostnega gospodarjenja z divjadjo združevati v območna združenja upravljavcev lovišč, kar je v danem primeru Lovska družina Senožeče. Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) podeli koncesijo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih. Vlada uredi trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih s posebnim namenom z aktom o ustanovitvi lovišča s posebnim namenom ali s posebnim aktom (4. člen ZDLov-1)
Srne z mladiči in košute s teleti ne pridejo več na območje vetrne elektrarne!
– S predvidenim posegom v območje državni prostorski načrt grobo posega v temeljna načela ZDLov-1 in s tem ruši naravno ravnovesje med vsem zgoraj naštetim, zaradi česar je tak poseg skrajno nesprejemljiv in ne dosega namena trajnostnega gospodarjenja z divjadjo. Med izvajanjem lovskega udejstvovanja, smo namreč zaradi grobega posega v naravo, na območju prve vetrne elektrarne, ki po pridobljenih informacijah naj ne bi bila postavljena skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem. Z dolgoletnim spremljanjem divjadi na tem območju (Obnivec) smo prišli do določenih ugotovitev in zaključkov. Na tem območju se še kako pozna poseg vetrnice v samo naravo in njeno dediščino. Z večletnim spremljanjem gibanja več vrst divjadi na tem območju smo namreč prišli do zaključka, da se na tem predelu praviloma zadržuje populacija moškega spola, tako jelenjadi kot tudi srnjadi, zelo redka pa je prisotnost divjega prašiča. V bližini območja (cca. 500 m) se zbirajo tropi jelenov, medtem ko košut, junic in telet sploh ni zaznati, niti ni odstrela te divjadi na tem območju. S spremljanjem smo namreč nesporno ugotovili, da se na tem območju ne zadržujejo srne z mladiči (srnjad) in košute s teleti in enoletnimi junicami (jelenjad). Kot opozarjajo tudi strokovnjaki, gre za moteč faktor nizkofrekvenčnih motenj in infrazvoka, ki kot vse kaže zelo močno vpliva na žensko populacijo, katere skrb v prvi vrsti je zaščititi podmladek. Iz navedenega razloga se je ženski del populacije divjadi iz tega predela popolnoma odstranil in se pomaknili nižje proti Krasu in Vipavski dolini ter v smeri proti Senožeškim Brdom. Da te ugotovitve držijo, kaže porast škod po divjadi na območju vinogradov, kljub povečanem odstrelu jelenjadi vseh upravljalcev na območju Brkinsko kraške zveze lovskih družin. V zadnjih letih se to drastično pozna na vinogradih na območju Krasa in Vipavske doline, za kar obstajajo tudi statistični podatki Zavoda za gozdove. Upravljalec lovišča svoje ugotovitve podkrepi z izpiskom iz evidenc o odstrelu divjadi v zadnjem obdobju na tem predelu (dva kosa leta 2018, trije kosi leta 2021, medtem ko leta 2017, 2019 in 2020 na tem predelu sploh ni bilo odstrela). Med letoma 2010 in 2018 je na tem predelu bilo uplenjenih 32 kosov velike divjadi, kar v povprečju pomeni 4 kosi letno, kar je občutna razlika, ki pove, da nekaj ni skladno z naravo. To, da se je postopoma divjad iz tega območja skoraj popolnoma odmaknila je več kot jasno in potrjuje dejstvo, da so vetrne elektrarne zaradi več vrst različnih hrupov in visokofrekvenčnih valov, zelo moteče faktor, za naravno okolje in da okolje s strani naravovarstvenih področij ni namenjeno infrastrukturi.
Foto: Ana Ašič
– Na podlagi 4. člena ZDLov-1 je pri načrtovanju zagotovitve mirnega okolja in obstanek dolgoletnega rukališča (večje območje parjenja jelenjadi), Zavod za gozdove v svoj načrt upravljanja z visoko divjadjo, vneslo območje Raše, kot območje parjenja jelenjadi, katerega na podlagi Zavoda potrdi Vlada RS. Navedeno območje se nahaja pod krajem imenovanim Obnivec, cca. 2000 metrov odmaknjeno od obstoječega objekta, v luknji gledano smer Vrhe – Šorje in je trenutno neokrnjeno in težko dostopno območje, zaradi česar je tam tradicionalno zaščitena in neokrnjena narava, kjer se poleg ostale divjadi, pojavljajo tudi posamezni osebki gamsov, ki je bil tam tudi že uspešno uplenjen. S takim negospodarnim in neekološkim posegom na območje Obnivca v smeri proti Vrhem in Štorjam, bi se poseglo v samo neokrnjeno bivanje različnih vrst divjadi, kot navedeno, ki je namenjeno mirnemu kotičku in zbirališču divjadi, saj je to območje težko dostopno. S tem bi bil namen načrtovanja in upravljanja z divjadjo popolnoma v nasprotju z načeli in namenom ZDLov-1, kot obrazloženo zgoraj in popolnoma uničeno območje parjenja jelenjadi in drugih osebkov. Dolgoletno območje parjenja jelenjadi bi se s takim grobim posegom v naravo še bolj pomaknilo na območje Krasa in Vipavske doline, kar bi še dodatno povzročilo povečanje škod po divjadi v vinogradih, kot so povzročene že do sedaj in niso majhne. Kot že navedeno, so se košute s teleti in enoletne samice pomaknile na mirnejše območje, saj je to območje zaradi delovanja vetrne elektrarne zelo neprimerno in moteče za ženski spol vseh vrst divjadi, saj je njihov prvotni namen zagotavljanje mirnega okolja za podmladek, kar pa z neprestanim hrupom in visoko frekvenčnimi zvoki ni zagotovljeno, o čemer so se izjasnili tudi svetovni strokovnjaki, kakor tudi evropska sodišča, katera so zaradi škodovanja zdravju zahtevala odstranitev vetrnih elektrarn. Za košutami se v času parjenja odpravijo tudi odrasli jeleni. Parjenje poteka od sredine septembra, pa tam nekje do sredine oktobra, to pa je tudi čas, ko se večina pobira grozdje, zaradi česar je porast škod po divjadi v vinogradih še toliko večji, saj se pretežni del ženskega spola, v tem času nahaja prav na teh območjih, zaradi česar prihaja do slabe volje vinogradnikov.
Vodovarstveno območje z redkimi rastlinskimi vrstami
– V samem središču Raše se nahaja še vedno delujoče vodovodno omrežje, ki poteka po samem dnu Raše in je še vedno oskrbljeno z vodo. V primeru posega gradbenih strojev na tem območju, bi s tem povzročili še dodatno škodo in uničenje še vedno aktivnega vodovoda, ki je pred leti zagotavljalo pitno vodo tudi za območje krajev kot so Otošče z okoliški vasmi; in poteka vse od meje z loviščem Raša Štorje. Že sam tak poseg v naravo in naravne dobrine je s tega vidika zelo sporen, saj je voda naravna dobrina, ki je določena z ustavo. Kot se je to pripetilo pri izgradnji avtocestnega omrežja Goli vrh, je več vasi, ki so bile preskrbljene z naravnimi izviri vode, ostalo brez svoje pitne vode (območje Senožeških in Dolenskih Brd). Zaradi postavitve vetrnih objektov bo namreč nujno potrebno grobo poseči v obstoječ vodotok, saj bodo morali zaradi dostave delov vetrnic izgraditi premostitvene objekte in močno razširiti dno Raše zaradi prevoza ogromnih elis, kar posledično pomeni uničenje neokrnjene narave in naravnih izvirov pitne vode.
Foto: Ana Ašič
– Vsekakor kot naravovarstveniki ne moremo mimo dejstva, da je bila v dolini Raše najdena redka rastlina brnistra ali žuka, ki v Sloveniji raste ob morski obali, v dolini Dragonje, ponekod na primorskem Krasu, ter domnevno tudi ob reki Kolpi. Psihoaktivna učinkovina brnistre je kinolizidinski alkaloid citizin, ki deluje kot delni agonist na nikotinske živčne receptorje (nACh), predvsem na α4β2 podzvrst nACh receptorjev. Nikotinski receptorji so sicer skupina ionotropnih receptorjev, na katere se veže živčni prenašalec acetilholin. Druga skupina receptorjev za acetilholin so muskarinski (metabotropni) receptorji. Podobno kot nikotin se tudi citizin veže na nAcH receptorje v osrednjem živčevju, ne pa tudi na muskarinske. Citizin se na α4β2 nAcH receptorje veže močneje od nikotina, a ker je le delni agonist, je aktivacija receptorjev manj učinkovita. Zaradi tovrstnega delnega agonizma na te receptorje lahko celo ublaži učinek polnih agonistov kakršen je nikotin. Med ostalimi delovanji, ima citizin na nikotinske α3β4 receptorje v avtonomnem živčevju sicer polni agonizem vendar z znatno šibkejšo vezavo. Zaradi takšne selektivnosti se citizin uporablja kot ligand v nevrokemijskih študijah. Je ena najpogostejših grmičastih rastlin v sušnih obmorskih krajih Hrvaške (v ti. makiji). Kot trajnica zraste 2 do 4 m v višino. Vejice so zelene navpično rastoče paličice debele približno pol cm. S takimi posegi v naravno okolje bi uničili to redko in zdravilno rastlino, kar pa ne smemo dopustiti, saj gre za zgodovinsko neokrnjen predel našega lovišča.
Nesprejemljiv poseg za območje zaščitenih in ogroženih vrst
– Prav tako kot upravljalec lovišča ne moremo mimo dejstva, da na tem območju sobivamo z nekaterimi vrstami zaščitenih in ogroženih vrst divjadi, kot so planinski orel, beloglavi jastreb, kragulj, kanja ali sršenar, razne vrste sokolov, medved, volk ter pred izumrtjem, tudi ris, kateri se bo vsekakor povrnil na naše območje, če ne bo prišlo do grobega posega v naravo samo. Da to dejstvo drži lahko podkrepimo z dejstvom, da smo od leta 2010 do sedaj uplenili 8 medvedov in tri volke, za kar je država odredila kvoto odstrela skladno z Odločbo države, kar nesporno dokazuje prisotnost zveri v našem lovišču. Nesporno tudi drži dejstvo, da preko našega lovišča potekajo ustaljene dolgoletne migracijske poti zveri in ostale divjadi. To podkrepimo še z dejstvom, da je bilo na tej relaciji povoženih tudi več kosov zveri in ostale divjadi. Na tem območju upravljanja namreč opazimo tudi prelet planinskega orla, ki se spusti iz Nanosa preko Otošč do vrha Obnivca, kjer zaokroži in se vrne nazaj do Nanosa, kjer predvidoma gnezdi. Dejstvo je, da se vsaj enkrat tedensko srečujemo s preletom beloglavega jastreba, za kar obstajajo tudi statistični podatki. Namreč vsled zagotavljanja transverzale preleta beloglavega jastreba, smo s strani Društva za zaščito ptic, dobili povpraševanje za postavitev mrhovišča za beloglavega jastreba in vse ostale zaščitene ujede, saj je nesporno, da beloglavi jastreb neprekinjeno preleta območje upravljanja LD Senožeče in je naše območje pomemben vir prehrane in postanka za tega zaščitenega in redkega beloglavega jastreba, da si povrne moči in nadaljuje svojo pot v smeri Alp oziroma Cresa. Upravni odbor LD Senožeče je kot upravljalec lovišča s sklepom potrdil in Društvu za zaščito dovolil postavitev mrhovišča za ujede, kar pa se ne sklada s takim grobim predvidenim posegom v samo okolje zavarovanih in ogroženih vrst. Beloglavi jastreb mora imeti na poti iz Cresa v Alpe in nazaj nujno potreben postanek in hrano. Ker jastreb tedensko preleti območje upravljanja LD Senožeče, smo kot naravovarstveniki brez zadržkov sprejeli odločitev, da poskrbimo, da zagotovimo beloglavemu jastrebu miren počitek in prehrano na njegovi dolgi poti, kar je v skladu z načeli ZDLov-1 in načeli gospodarjenja z divjadjo, skladno s koncesijsko pogodbo in trajnostno rabo lovišča in upravljanja s prosto živečimi osebki.
Foto: Ana Ašič
Že samo ena vetrna turbina je tako moteča, da se divjad umika! Država pa brez normativov za zdravju škodljiv nizkofrekvenčni in infra zvok!
– Ker kot upravljalec lovišča tudi tesno sodelujemo z domačimi kmetovalci in skrbimo za složno sodelovanje, kakor tudi sodelujemo s skupnostjo in krajani ter se pridružujemo mnenju krajanov, da so na posvetovalnemu referendumu izrazili nasprotovanje postavitvi vetrnih elektrarn, zato jih pri tem tudi podpiramo in na podlagi navedenega lahko izrazimo mnenje, da je poseg vetrnih elektrarn, na takem pestrem, gornje kraškem območju nedopusten, že iz zgoraj navedenih razlogov, kakor tudi neposredne bližine visokih in ogromnih objektov do neposrednih bivališč krajanov. S takim posegom bi bil namreč tudi opravljen poseg v približno 80 odstotkov območja upravljanja z loviščem LD Senožeče, s tem pa bi za upravljalca nastale nepopravljive posledice glede trajnostne zaščite divjadi, upravljanja z divjadjo in ohranjanja narave kot kulturne dediščine Nature 2000, kakor tudi finančne posledice upravljalca lovišča, zaradi česar obstaja velika verjetnost razpada upravljalca, saj bi bil prikrajšan za prihodke iz lovske dejavnosti od divjadi na letni ravni. V danem primeru bi upravljalec s težavo poravnal odškodnine za morebitno povzročeno škodo, bil pa bi tudi prikrajšan pri nabavi sredstev za zaščito, kot to delamo sedaj, saj bi bili prihodki znatno zmanjšani. Kot že povedano, se divjad umika iz območja že samo ene vetrne elektrarne, zaradi motečega faktorja. Kot nam je znano, na tem območju, kljub takemu grobemu posegu, ni bil opravljen monitoring stanja divjadi po opravljenem grobem posegu v naravo, da bi se ugotovitve upravljalca lovišča, kot navajamo, potrdile ali ovrgle. Stalež, zdravstveno stanje in gibanje divjadi, namreč upravljalec s svojimi člani neprestano spremlja, zato lahko z gotovostjo trdimo, da navedbe popolnoma držijo in, da je že ena sama vetrna elektrarna zelo moteč faktor za sobivanje z divjadjo, kar posledično povzroča povečanje škod po divjadi na področju vinogradov, saj koncentracija divjadi s tem ni razpršena temveč skoncentrirana na območje vinogradov, ki so oddaljeni od obstoječe vetrne elektrarne.
– Člani Lovske družine Senožeče, na območju katere že nekaj let obratuje vetrna elektrarna, smo se prepričali, da ob šibkem vetrnem potencialu na našem območju in zato majhnemu izkoristku, ki ga ta vetrna elektrarna prinaša v obliki obnovljive energije, še zdaleč ne odtehta škode, ki jo povzroča okolju, naravi, živalim in ljudem v okolici z dokazano škodljivim vplivom na njihovo zdravje. Posledice že več let čutijo prebivalci Dolenje vasi v njeni neposredni bližini, pa jim nihče ne prisluhne, ker ne obstajajo normativi, ki bi varovali najdragocenejše – zdravje ljudi. Država še vedno ni sprejela normativov za nizkofrekvenčni in infra hrup, kar bi pred postavitvijo takih objektov morala (Pravilnik ali Uredbo), ki ga vetrne elektrarne dokazano proizvajajo. Tudi zaradi tega NIJZ priporoča, dokler ne bodo sprejeti ti normativi, da se vetrne elektrarne postavijo najmanj 2000 m od naselij. Toda to je žal samo njihovo priporočilo, ki ga investitor tudi do zdaj ni upošteval, čeprav gre za najvišjo in najbolj kompetentno državno inštitucijo, ki skrbi za javno zdravje ljudi. Lovci smo mnenja, da bi investitor ta priporočila moral upoštevati, kakor tudi mnenje Ministrstva za infrastrukturo, da je območje preveč naseljeno in da izkoristek vetra ni zadovoljiv.
Foto: Ana Ašič
Prikrito delovanje posameznikov in strupeni plini iz obrabljenih vetrnih turbin
– Da gre v danem primeru za prikrito delovanje posameznikov, govori tudi dejstvo, da kot upravljalec lovišča do zadnjega nismo bili niti opozorjeni, niti pozvani na pripombe oziroma podajo mnenja. Prav tako nihče ni upravljalca zaprosil za dovoljenje za poseg v območje upravljalca, kakor so to storili pri Društvu za zaščito zavarovanih vrst ptic (beloglavi jastreb). Glede nelovnih površin je Pravilnik namreč popolnoma jasen in točno določa, kaj se šteje kot nelovna površina in kaj lovna. Območje Obnivca ni ograjeno na način, ki ga predvideva sedaj veljavni Pravilnik, z visokimi mrežami, električnim pastirjem in drugimi zahtevanimi pogoji, s čimer se omeji dostop do območja, zaradi česar upravljalec lovišča, šteje to območje kot lovno in z njim na podlagi koncesijske pogodbe tudi upravlja, za kar pošteno, vsako letno plačuje pristojbino. Iz vsega navedenega sledi, da bi morala biti Lovska družina Senožeče o aktivnostih na območju upravljanja z divjadjo obveščena. Podano bi moralo biti zaprosilo za mnenje in podana vloga na LD Senožeče za tak drastičen poseg v območje upravljanja. To je bilo storjeno šele sedaj, ko so že stekle aktivnosti in sicer s strani občine Divača. Prav tako je smotrno, da smo kot upravljalec lovišča v postopku udeleženi kot stranka v postopku, glede celotnega odločanja o posegih na območju upravljanja, zaradi zagotavljanja pravnega varstva udeleženca in varstva pravic upravljalca.
– Nesporno je tudi, da je lovišče LD Senožeče v tranzicijskem območju Regijskega parka Škocjanske jame, ki so opredeljene kot kulturna dediščina (Uradni list RS št. 15/1992 UNESCO). Nesporno je tudi, da je lovišče LD Senožeče na območju Nature 2000, kjer živijo zavarovane vrste, poleg navedenih ptic tudi netopirji, na katere bi lahko vetrne elektrarne negativno vplivale zaradi morebitnih trkov, ki so pogosti; fragmentacije habitata, izgube lovnega habitata, pojava dezorientacije zaradi ultrazvoka, ki ga oddajajo turbine. Vsekakor pa ne moremo mimo dejstva vsebnosti zelo strupenega plina, vgrajenega v same turbine, ki zagotavljajo nemoteno delovanje turbin, ki vsekakor posamično, zaradi obrabe vrtečih delov turbin, uhaja iz samega ohišja turbin in se sprošča v zrak, ki ga dihamo in naravno okolje, ki ga to še dodatno onesnažuje. Vsega tega država, še najmanj pa investitor ne želita upoštevati, saj gre za ogromne zneske in zaslužke na račun življenja in zdravja tako ljudi kot prosto živečih živih bitij, kar pa je nedopustno.
Nepopravljive posledice za sedanje in bodoče rodove! Vetrne elektrarne so nesprejemljive!
– Iz vsega navedenega sledi, da so vetrne elektrarne nepotreben in moteč tujek v našem okolju. Nepopravljivo bi razvrednotile skupni življenjski prostor in trajno spremenile in onesnažile naravo, kar bi imelo nepopravljive posledice, ki bi jih občutili zdajšnji in kasnejši rodovi in prostoživeča bitja na tem območju. S takim posegom bi se naravo popolnoma okrnilo in razvrednotilo, kar ne bo moč nikoli več popraviti in vrniti v prvotno stanje. Zelo dober pokazatelj tega je že, ko je investitor na območju upravljalca lovišča postavil merilce vetra, sama betonska stojišča pa so po umiku ostala v naravi in niso bila odstranjena. Sploh iz vsega navedenega sledi, da je umeščanje vetrnih elektrarn na tako pestro in poseljeno območje v naravovarstvenem in zdravstvenem smislu kratkoročno in dolgoročno nesprejemljivo. Naj še dodamo, da v kolikor ni prva vetrna elektrarna postavljena skladno z gradbenim dovoljenjem, zahtevamo, da jo odstranite.
Lovska družina Senožeče
Starešina
Egon Colja
Dolenja vas, 29. decembra 2021
Foto: Ana Ašič
Po novici je zgodba. Za njo smo mi. Sic! Publicistika s pogledom.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Dragi bralci in bralke, za nas od nekdaj šteje vsaka zgodba. Ali šteje tudi za vas, veste v resnici le vi. In le vi sami lahko to tudi poveste. Z dobro mislijo, besedo ali dejanjem. Za vse smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Ustanovitelj in izdajatelj neodvisnega angažiranega in avtentičnega spletnega portala Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom
HIŠA ZVEZD
Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana
Svetimo v temi!
Matična številka: 2262479000 Davčna številka: 13951866
Transakcijski račun: SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom
je neodvisni spletni medij, publicistični spletni portal magazinskega tipa, ki z angažiranimi in avtentičnimi profesionalnimi publicističnimi in novinarskimi prijemi tedensko osvežuje svoje spletne strani in javnosti prinaša vsebine s področja narave, okolja in prostora ter njihovega prepleta z vsemi dimenzijami javnega, političnega, kulturnega, gospodarskega in družbenega življenja doma in po svetu.
Idejni rojstni dan Ana Ašič Sic! Publicistike s pogledom je na Gornjem trgu v Ljubljani
18. novembra 2018.
Na slovenskem in svetovnem spletu je portal začel delovati
13. aprila 2019.
V razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije je bila Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom vpisana
1. septembra 2020
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022©Vse pravice pridržane.
