KRVAVA MEDVEDJA SODBA Z »LOVSKE GORE«?

Venec večletnih neverjetno angažiranih prizadevanj za več stoterni kvotni poboj slovenskih medvedov se je »končno« v tem poletju z aktualno razsodbo Upravnega sodišča RS v »lovorjevem« zmagoslavju sklenil okoli nekaterih slovenskih vodilnih lovskih glav, ki so si očitno in dejansko »za prmej« zadale, da bodo dosegle takšno vsebinsko in precedenčno razsodbo Upravnega sodišča, da bo »trajnostna« zelena luč za kvotni in le navidezno selektivni poboj nič žalega krivih medvedov slovenskim lovcem svetila »večno« in na »veke vekov« prinašala nekaterim lovskim družinam ter z njimi povezanim »deležnikom« redni dohodek ter vse ostale iz lova in lovske strasti izvirajoče dobrobiti! Več…

ZMAGOVITA FORMULA KRIMINALA, IDEOLOGIJE IN POVEZANOSTI NJUNIH PERFIDNO USTRAHOVALNIH PRAKTIK JE NA SLOVENSKEM BREZSRAMNO USTOLIČILA IN UTRDILA PARADIGMO PODZEMLJA KOT VLADAJOČO, TRAJNO IN VEČNO NEDOTAKLJIVO SAMOUMEVNOST! VSEM DRUGIM PA, GORJE!

»Takšen perfidni vrednostni obrat je ta najbolj usodni salto mortale naše aktualne resničnosti. To gre tako daleč, da zdaj iz dneva v dan tiste, ki živijo in delujejo pošteno, transparentno, odgovorno, se zavzemajo za resnico in univerzalne humanistične vrednote, potiskajo v temo in nazadnje ravnajo z njimi kot s podzemljem! V tej družbi je dobesedno prišlo do tega, da kriminalci kriminalizirajo poštene državljane. Zato nič hudega sluteči državljani dobivamo kazenske ovadbe, uničujoče odločbe Fursa, izvršbe ter grožnje in onemogočanja vseh vrst. Tako kot je zdaj urejeno, s pravili, kakršna so postavljena; in z navodili, ki inflatorno, pragmatično in skladno z dnevnimi potrebami nenasitnega podzemlja sproti vznikajo v vseh strukturnih sistemih in podsistemih, je mogoče vse. In nič. Odvisno, na kateri strani si.« To smo v preiskovalno analitičnem razmišljanju o resnici in vseh podobah katastrofe zapisali na našem spletnem portalu septembra 2020. Menimo, da so še zmeraj in celo bolj kot kdaj koli aktualne nekatere naše misli o resničnosti, ki je na Slovenskem bila. Je. In bo? Res trajno, večno nedotakljiva!? Več…

ČIGAVA JE DIVJAD? DRŽAVNA? JAVNA? ALI NIKOGARŠNJA? IN, ALI BO SLOVENSKO LOVSTVO KONČNO MORALO UGRIZNITI V KISLO JABOLKO LASTNE TRANZICIJE!?

A ob vseh vprašanjih in odgovorih je najbolj bistveno predvsem eno. Naj imamo takšen model lovstva, kot ga trenutno poznamo na Slovenskem; ali model lovne pravice na podlagi lastništva zemlje in gozdov; ali pa kakšno njuno hibridno različico; pri vseh je najbolj pomemben skrben in učinkovit nadzor! Pa transparentnost! In koruptivna nekontaminiranost lovstva ter vsega, povezanega z njim! In, seveda, osebna odgovornost, etika ter kultura duha in srca vsakega lovca posebej! Lovec je v gozdu s puško v rokah največkrat sam! To vedno znova poudarjajo izkušeni lovci. Če je, ali če ni lastnik gozda ali zemlje, ni tako pomembno, kot je v tistem trenutku življenja in smrti pomembno, da ima v sebi kulturo, lovsko etiko, naravovarstveno in človeško senzibilnost, poštenost in širino duha dolgoročno skrbnega gospodarja. Če je tako, potem se ob vzajemnem učinkovitem nadzoru v nobenem primeru nikomur ni treba bati za divjad in velike zveri in naravo! Če tega ni, pa itak prav nič ne pomaga! Lahko je divjad tisočkrat »državna« ali »javna« ali pa »res nullius«, ko legitimno pridrvijo v gozd podivjani krvoločni streljači, ko takšni lovci in njihovi simpatizerji v spregi z brezvestnimi politikanti in nenasitnimi zaslužkarji v zasebnih, državnih ali javnih loviščih dobijo glavno besedo pri upravljanju z divjadjo, je to zmeraj začetek njenega konca! Več…

»NARAVA JE MOČNEJŠA OD NAS, A SE VENDAR NE MORE KAR TAKO OVITI V BALONAR IN V ZGODNJEM JUTRU ODKORAKATI IZ PATOLOGIJE IN ZLORABE V NOVO ŽIVLJENJE!«

Danes je svetovni dan Zemlje, karkoli že to pomeni. Mediji in neskončno institucij vseh vrst in svetovni splet in sploh vse, kamorkoli se obrneš, povsod se bleščijo visoko leteče misli o pomenu skrbi za naš planet in naravo in za vse, od česar je odvisno naše življenje na Zemlji. To je ta dan. Že desetletja je tako. Devet tednov in pol, smo pred dvema letoma ugotovili v naši istoimenski zgodbi, je od marca do konca maja samih spomladanskih praznikov narave; potem pa seveda znova in naprej, novih devet tednov in pol čez poletje in v jesen. Osveščanje o pomenu in skrbi za okolje in naravo je seveda dragoceno, koliko pa je ob vseh, za vse to govorjenje vsako leto potrošenih milijonih dejansko narejenega za naravo, njeno resnično ohranjanje in s tem tudi naše življenje v njej, pa je in ostaja velika enigma globalnega sveta. Natanko pred dvemi leti je naše življenje zelo rigidno determiniral koronavirus; in, nam ga v bistvu še zmeraj. Le da bolj prikrito in »utopljeno« v drugačne politične intencije. Dva dni pred volitvami, ob katerih se je letos očitno »odpeljalo« tudi ljudem, za katere smo verjeli, da njihova razsodnost vendarle ne bo klecnila pred ničevostjo lažnih obljub in lastne narcisoidne nečimrnosti, lahko vidimo onesnaženo Sočo in pozive k intenzivnemu streljanju divjadi in zavarovanih velikih zveri, ter nesporno dejstvo, da ni nikjer, v nobeni politični opciji, ne levo in ne desno, najmanj pa tam, kjer se deklarirajo »zeleno«, nobene resne, prave, resnične in zrele politične misli in vzdržnostne zavzetosti za iskreno in odgovorno varovanje okolja in narave in našega življenja z njo. Ja, z njo! Z naravo! In ne nad njo! Naj še tako mislimo in verjamemo, da jo je mogoče odnesti brez posledic, pa naj ravnamo z naravo kakor nam pade na pamet, je vendarle res, da tako, kot ne more ona odkorakati iz patologije, v katero smo jo potegnili; se tudi mi ne bomo rešili iz uničujočega vrtinca, če ne bomo zares in složno rekli zlorabi narave ne! Več…

»LOVCI SMO LOVCI! PRI LOVU NAS ZAVEZUJE ISTI PRINCIP TER KODEKS ETIKE IN ČASTI, PA NAJ SMO IZ LOVSKIH DRUŽIN ALI IZ LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM!«

Ker smo zadnje čase, še posebej ob eklatantnem poskusu Ministrstva za kmetijstvo, da državna lovišča v enem delu premakne iz rok poklicnih lovcev v roke lovcev iz lovskih družin, vse pogosteje soočeni z vse bolj perečim vprašanjem, kako ob poklicnih lovcih, ki so v naši državi zaposleni v državnih loviščih s posebnim namenom, z eno besedo imenovati vse ostale lovce tako, da je opazna distinkcija med poklicnimi in drugimi slovenskimi lovci, smo o tem malce povprašali nekatere naše stalne bralce iz lovske, laične in kritične javnosti. Ker so nas že pred tem posamični odzivi opozorili na to, da je izraz »ljubiteljski« lovci za marsikoga vsaj rahlo delikaten, smo najprej vprašali, ali je to res tako kočljivo; in, zakaj je tako. In še: Kako z eno besedo imenovati in od poklicnih lovcev razlikovati lovce iz lovskih družin? Nepoklicni? Volonterski? Prostovoljni? Ali kaj drugega? In, katero dihotomijo uporabljati? Poklicni in nepoklicni? Ljubiteljski in neljubiteljski? Prostovoljni in neprostovoljni? Ali kaj drugega? Pri tem smo vse vprašane lovce lepo prosili, da brez »hierarhičnih« zadržkov izrazijo svoje osebno mnenje in videnje, saj nas je zanimalo prav to; in nikakor ne uradna stališča slovenske lovske organizacije, njenih delov, komisij ali lovskih družin. Več…

»BOG NE PRENESE SOVRAŠTVA, NE SPREJEMA MOLITEV BREZ LJUBEZNI!«

»Juda, ustavi se! Ti, ki prodajaš življenje, ti, ki izdajaš prijatelje, ti, ki se rokuješ z zlom; Juda, ustavi se, Gospod je vstal! Magdalena, obriši solze in vsem povej: nič več prelivanja krvi, nič več dvomov in laži, nič več strahov in samote; »Gospod je vstal, srečala sem ga v vrtu ob sončnem vzhodu! Aleluja!« nas v svoji letošnji velikonočni pesmi vabi pesnik in frančiškan p. Pavle Jakop v izjemen trenutek velikonočne skrivnosti, ki odtlej ožarja mnoga jutra z novim upanjem. Bolj kot kdaj koli ga potrebuje ta svet, mi vsi, to upanje, ta »sončni vzhod«, ta edinstven trenutek radosti, ko iz vzhičenega srca privre veliko in neskaljeno veselje! Naj smo še tako žalostni in potrti in bolni in ranjeni in s tem svetom polni vsega hudega, dragi bralci in bralke, zazrimo se v sijočo zarjo velikonočnega jutra, odložimo v njeno luč vso temo naših bolečin in se nasmehnimo večnemu življenju, ki je onkraj vsakega križa in trpljenja. Naj se ustavi zlo! In vstane ljubezen! Več…

»S TO POTEZO, KI SO SI JO PRI LOVIŠČIH S POSEBNIM NAMENOM PRIVOŠČILI POSAMEZNIKI V LOVSKI ZVEZI SLOVENIJE, SE RUŠI 115 LETNA TRADICIJA SLOVENSKEGA LOVSTVA!«

»Že zdavnaj bi morali o tem razpravljati in bi bilo vse zelo hitro jasno! Videla bi se želja lovcev, da lovstvo ostane v javnem interesu; in, da slovenska lovska organizacija je in ostane del civilne družbe! Žal, tudi današnji posvet najverjetneje ne bo prinesel kaj dobrega za slovensko lovstvo,« je zapisal arhitekt Boštjan Češarek, starešina Lovske družine Ribnica, ki nam je v objavo poslal stališče, naslovljeno na Branka Zlobka, predsednika Zveze lovskih družin Kočevje, ki je, kot že rečeno, tudi predsednik Nadzornega odbora Lovske zveze Slovenije. Češarku se je pri tem pridružil tudi Jože Kure, starešina Lovske družine Kočevje; kot poudarjata oba, njune poglede podpira vsaj 10 starešin v Zvezi lovskih družin Kočevje in številni po Sloveniji. V krajših pogovorih, ko smo preverjali avtentičnost in resničnost sporočila, sta oba poudarila, da je čas, da se slovensko lovstvo dvigne nad politične igrice; da ostane del civilne družbe in se vrne k slovenski lovski tradiciji in naravi! Več…

»ŠKODLJIVI PREDLOG O ČRTANJU 68. ČLENA ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU ZA SLOVENSKO DRŽAVO POMENI ENE VRSTE SUBVERZIVNO DEJAVNOST!«

»Vljudno prosimo slovensko javnost, poslance Državnega zbora Republike Slovenije in člane Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano DZ, da storite vse, kar je v vaši moči, da preprečite škodljivi predlog o črtanju 68. člena Zakona o divjadi in lovstvu, ki za slovensko državo pomeni ene vrste subverzivno dejavnost. Lovska družina Kompas Peskovci složno sodeluje z zaposlenimi v LPN Kompas pri trajnostnem gospodarjenju z divjadjo in odločno zavrača vsakršno delitev območja LPN Kompas. Zahteve po delih lovišč s posebnim namenom in s tem razdelitev vseh lovišč s posebnim namenom na območju Slovenije bodo v bližnji prihodnosti postale realnost. Slovenska lovska organizacija se bo znašla v kaosu, v medsebojnih sporih in v takšnem stanju ne bo sposobna opravljati nalog, za katere je ustanovljena. Iz tega razloga bo pristojno ministrstvo v prihodnosti imelo neprimerno več problemov, ki jih bo morala reševati naslednja Vlada Republike Slovenije. Državni zbor se mora nujno seznaniti s tovrstno dejavnostjo in preprečiti zlonamerni predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o črtanju zelo pomembnega 68. člena Zakona o divjadi in lovstvu.« Več…

»VETRNE ELEKTRARNE NIKAKOR NE MOREJO BITI EKO, GEO IN BIO PRIJAZNA ENERGIJA, ČE JE UMEŠČENA V OHRANJENI NARAVI! NEVZDRŽNA JE NENASITNOST DRUŽBE, KI ZAHTEVA VEDNO VEČ ENERGIJE NA RAČUN NARAVE! NESPREJEMLJIVA JE DEGRADACIJA EDINSTVENE KULTURNE IN SVETOVNE NARAVNE DEDIŠČINE!«

»Vetrne elektrarne bi številčno stanje vrst, pomembnih za Slovenijo in Evropo, na območju migracij še dodatno poslabšale, zaradi uničujočega vpliva na leteče živali, potencialno spremenjenega vodnega podzemnega režima za jamske živali ter kumulativnega učinka negativnih dejavnikov že obstoječe infrastrukture na ostale migratorne vrste in vrste z velikimi areali, kot sta medved in volk. Hkrati pa bi degradirale ohranjeno naravo tega območja, saj postavitev vetrnic kot tudi infrastrukture, ki je za to potrebna, predstavlja najbolj grob poseg v naravo in iz narave naredi puščavo ali, če hočete, industrijsko cono. Tudi vedute na kulturno krajino edine slovenske naravne svetovne dediščine pod okriljem UNESCO bi bile »pokvarjene«, hkrati pa bi lahko bil ogrožen vodni režim Ramsarske lokalitete. Zato javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija ne podpira umeščanja vetrnih elektrarn v ta prostor v nobenem pogledu,« so zapisali v Regijskem parku Škocjanske jame v pripombah na državni prostorski načrt za polje vetrnih elektrarn Dolenja vas, ki je razgrnjen v občini Divača do konca februarja. Več…

»SRN Z MLADIČI IN KOŠUT S TELETI NI VEČ NA OBMOČJU VETRNE ELEKTRARNE!« ALI, KAKO NAM SENOŽEČANI IN VRHOVCI KAŽEJO, ZAKAJ SO LOVCI RES NEPOGREŠLJIVI, KREDIBILNI IN NEZAMENLJIVI NARAVOVARSTVENIKI TER ZGLEDNI VARUHI NARAVE!

Lovci Lovske družine Senožeče so se pridružili prebivalcem Dolenje vasi in vsem, ki jim je mar za zdravo, varno in kvalitetno okolje in bivanje ter ohranjanje narave in krajine, in v pripombah na javno razgrnjeno pobudo in predlog državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn na območju Dolenje vasi, ki je v javni razpravi še do 28. februarja 2022, podali zavrnilno mnenje, ki temelji na desetletnih lovskih izkušnjah življenja z vetrno elektrarno in skrbno zbranih opažanjih o vplivih na divjad in naravo ter posledice za upravljanje z divjadjo na tem območju. Pri tem so lovci med drugim opazili nevzdržno dejstvo za naravo in upravljanje z njo, in sicer, da na tem območju, sploh ni več srn z mladiči in prav tako ne košut s teleti! Opazili in opozorili pa so še na mnogo drugega. Njihovo skrbno spremljanje vsega, kar se dogaja s tamkajšnjo floro in favno, kaže na to, kako nepogrešljiva in pomembna je prav vloga lovcev, ko gre za reflektiranje vsega, kar se dogaja v naravi. In družbi. Več…

1 2 3 4