SENOŽEŠKI LOVCI: »VETRNE ELEKTRARNE BI NEPOPRAVLJIVO RAZVREDNOTILE ŽIVLJENJSKI PROSTOR LJUDEM IN PROSTOŽIVEČIM BITJEM NA TEM OBMOČJU TER TRAJNO SPREMENILE IN ONESNAŽILE NARAVO!«

»Iz vsega navedenega sledi, da so vetrne elektrarne nepotreben in moteč tujek v našem okolju. Nepopravljivo bi razvrednotile skupni življenjski prostor in trajno spremenile in onesnažile naravo, kar bi imelo nepopravljive posledice, ki bi jih občutili zdajšnji in kasnejši rodovi in prostoživeča bitja na tem območju. S takim posegom bi se naravo popolnoma okrnilo in razvrednotilo, kar ne bo moč več nikoli popraviti in vrniti v prvotno stanje. Zelo dober pokazatelj tega je že, ko je investitor na območju upravljalca lovišča postavil merilce vetra, sama betonska stojišča pa so po umiku ostala v naravi in niso bila odstranjena. Sploh iz vsega navedenega sledi, da je umeščanje vetrnih elektrarn na tako pestro in poseljeno območje v naravovarstvenem in zdravstvenem smislu kratkoročno in dolgoročno nesprejemljivo. Naj še dodamo, da v kolikor ni prva vetrna elektrarna postavljena skladno z gradbenim dovoljenjem, zahtevamo, da jo odstranite,« so med drugim zapisali lovci Lovske družine Senožeče v pripombah na državni prostorski načrt za polje vetrnih elektrarn Dolenja vas, ki je javno razgrnjen v občini Divača do 28. februarja 2022. Več…

KO JE TUDI NAJBOLJ ČRNA ŽIVA. LUNA, KI JE IZGUBILA SPOMIN. »OSLADNO ZELEN CELOFAN«. KDOR SEJE VETER, ŽANJE VIHAR. PREDSEDNIKOVA BESEDA. DOLGA POT DOMOV. IN, NAJBOLJ VARNO OGNJIŠČE.

»Potem pa sem se spomnila še na magični trenutek, ko sem septembra na svetovni razstavi Eno z naravo v Budimpešti pri Poljakih za trenutek dobila na roko prekrasnega sokola brez kapuce, ki me je nekaj časa čisto nepremično gledal v oči in v trenutku, ko sem iz vsega srca silovito pomislila, »koliko svobode je v tvojih očeh, koliko koprnenja po njej, kako iz srca ti jo želim!«, je razstrl krila in želel poleteti. Ob tem je njegov sokolar takoj strogo odreagiral: »Madame, vi tako nanj delujete!« »Zmeraj! In na vsakega!« sem mu takoj rekla, tako da se mu je ob tem oster pogled zmehčal v rahel nasmeh in si je potem vzel nekaj minut časa, da mi pokaže in me pouči, kako je treba ravnati s sokolom, da se s teboj dobro počuti in ne poskuša odleteti. »Mir, gospa, mir, in sproščena, a trdna, mirna roka, nobenih sunkovitih gibov in nobenih čudnih, divjih misli! To je najpomembnejše, če želite, da vam zaupa in ne beži,« je z rahlo hudomušno angleščino razlagal in bil zelo zadovoljen z menoj, ko je videl, kako živo navdušena sem nad univerzalno sporočilnostjo njegovih sokolarskih nasvetov.« Več…

OD »EJ, STARI! KVA TEB´ TUKI NI ČIST´ JASN´!?!« DO NEDOPUSTNIH PRITISKOV, KER JE SLOVENSKA JAVNOST IZVEDELA ZA »DOKUMENTE« O POSKUSIH UZURPACIJE LOVSKE KOČE V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU!

Najprej sem mislila napisati le zelo kratko »repliko« vsem, ki vse pogosteje v nekih bolj ali manj »tajnih« in, »ne želim« in »prepovedujem objavo« odzivih »razkrivajo« in mi »poznavalsko« pripisujejo pravo naravo in namen mojega pisanja o eklatantnem, kriminalnem poskusu razgradnje in uničenja ter uzurpacije slovenskih posebnih območij narave, državnih lovišč s posebnim namenom, ki ga zahrbtno, na tiho in pod pretvezo zakonskega »neskladja« uradno vodi ministrstvo za kmetijstvo z zavzetostjo, ki močno presega uradne dolžnosti; s strastjo, ki je lastna le lovcem in politiki in zaslužkarjem vseh vrst; ter z obscenostjo, nenasitnostjo in izmikanjem, kakršno se lahko porodi le v perverzni slovenski netransparentni, konspirativni in sploh do konca opolzki prepletenosti in povezanosti vseh treh! Ko sem danes popoldne ta tekst zaključevala, pa so z več strani začela prihajati sporočila o tem, kako se po Zavodu za gozdove pod nujno »preiskuje«, kdo je Ani Ašič posredoval pismo odvetnika Andreja Andrića, v katerem že četrtič ali petič »pritiska« na Zavod za gozdove, ali bo lovska koča v Triglavskem narodnem parku naprodaj! Več…

TAKO! LIPE SO POŽAGANE! URESNIČUJEJO SE PRED TRIDESETIMI LETI IZREČENE BESEDE ZLOVEŠČEGA Z USTJA DVEH REK: SLOVENIJA BO TO PLAČALA!

Slovenci, ki živimo ali delamo v najožjem mestnem središču slovenske prestolnice, smo vse pogosteje soočeni s tem, da nas tujejezično akcentirani izgredniki naganjajo iz Ljubljane, »zginte iz našega mesta« in si podrejajo naše življenje, naš mir, naš delovni in ustvarjalni čas s svojim nasilnim vedenjem ter uničevalno spreminjajo podobo in atmosfero tega mesta, te družbe, te dežele. Septembra lani smo v preiskovalnem razmišljanju o anonimni ovadbi »poštenih policistov« zapisali nekaj misli in ugotovitev, ki so ob precej očitni nemoči na eni strani in še bolj očitnem onemogočanju učinkovitega preprečevanja takšnega vedenja na drugi strani, enako ali še bolj aktualne letošnjo jesen. »Tako! Lipe so požagane. Zelen lipov list je počrnel. Uresničujejo se pred tridesetimi leti izrečene besede zloveščega, ki na daljnem ustju dveh rek ni slišal dobro: Slovenija bo to plačala! Njena današnja dejanska, politična, medijska, institucionalna, simbolna, diskurzivna in narativna podoba sta zrcalo tega maščevanja.« Več…

MURA, DRAVA IN DONAVA OD DANES »EVROPSKA AMAZONKA«

Danes, 15. septembra 2021, bo UNESCO na srečanju v nigerijski Abuji razglasil prvi 5-državni biosferni rezervat na svetu, ki se razteza preko Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije. Območje, veliko 930.000 hektarjev in 700 kilometrov rečnega toka Mure, Drave in Donave, bo tako postalo največje zaščiteno rečno območje v Evropi. Aktivnosti pri vzpostavitvi 5-državnega UNESCO-vega biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava so se uradno pričele leta 2011, ko so okoljski ministri vseh petih držav podpisali deklaracijo o vzpostavitvi čezmejnega biosfernega rezervata. Hrvaška in Madžarska sta leta 2012 zaščitili svojo rečno pokrajino, sledile so Srbija (2017), Slovenija (2018) in Avstrija (2019). Skupna nominacija, ki je bila uradno poslana aprila 2020, je štiri dele sestavljanke povezala v eno samo zaščiteno območje. Strogo zaščiteno jedro in varovalni pas, ki ga sestavlja 13 večjih posameznih zaščitenih območij znaša 280.000 hektarjev. Obkroža ga 650.000 hektarjev prehodne cone. Več…

»SVOJEVRSTNO KRITIČNO IN PROVOKATIVNO PISANJE, KI PRI BRALCU SPODBUJA RAZMIŠLJANJE IN POSTAVLJANJE NOVIH VPRAŠANJ«

»Lovec tretjega tisočletja naj bi bil predvsem naravovarstvenik in šele nato regulator v naravi. Lovci smo tisti, ki smo poklicani in se deklariramo kot varuhi narave, vendar se moramo pri tem ozreti okoli sebe in sodelovati tudi z drugimi, ki imajo enake oziroma podobne cilje in poglede, pa čeprav so včasih kritični do nas. Ena takih oseb je tudi gospa Ana Ašič, žurnalistka, raziskovalna novinarka, urednica in lastnica elektronskega medija, ki veliko piše tudi o okolju in naravi; oseba z velikim in širokim srcem, predvsem kadar gre za zaščito ogroženih vrst živali. Je velika zagovornica in varuhinja velikih zveri, predvsem medveda in risa. Skozi njej lastno ter svojevrstno kritično in provokativno pisanje pri bralcu spodbuja razmišljanje in postavljanje novih vprašanj.« Več…

NATAKNILI SO MU TEŽKO KOVINSKO OVRATNICO IN ZDAJ NAJ SE SREČNO MNOŽI IN PLODI!?!

Danes je svetovni dan risov. Pred dobrima dvema letoma, 14. maja 2019, se je naša urednica Ana Ašič v senzibilnem tekstu, naslovljenem na evroposlanca Franca Bogoviča, dotaknila tudi risov. Njene besede se zdijo kot nalašč, da z njimi letos obeležimo ta mednarodni praznik. Drobcen odlomek je to, le nekaj kratkih in jedrnatih besed, za koga morda »neprimernih«, saj presegajo projektno piarovsko promocijski domet ustaljene slovenske medijsko interesne obravnave risje »problematike« in osladnih zgodbic o zaljubljenih risih, njihovem srečnem parjenju in čudovitih mladičih, ter nas soočajo z vprašanjem, pred katerim ne bomo mogli več dolgo mižati. Ne le Franc Bogovič, vsi smo malce ti Franciji; vsakemu od nas so namenjene. Ne za obsodbo. Ampak za razmislek. In za čuteče spraševanje srca. Ter za »spremenjenje na gori« v vseh nas! Več…

DA BI ČLOVEK SREDI NOČI HODIL PO SVOJIH ŠTIRIH OKROG KRMIŠČA, TUDI NI PRIČAKOVATI!

»Zadevo komentirajo novinarji, ki lova ne poznajo; nekateri lovci, ki hočejo problem napihovati tudi iz zavisti; in taki, ki se držijo predpisov in zakonov kot pijanec plota. Življenje pa gre svojo pot,« je prepričan Peter Boškin, gradbeni inženir in lovec iz Lovske družine Jesenice, v svojem odzivu na preiskovalno reportersko zgodbo naše urednice Ane Ašič, ki je sredi maja v Žetalah in na pobočju Maclja na kraju dogodka raziskovala, kaj se je v resnici dogajalo tisto noč, ko je bil tam ustreljen medved. Izkušeni gorenjski lovec ima svoj pogled ob polemikah, ki so temu sledile. Več…

KAJ PA JE TEGA TREBA BILO? ALI, KAKO POCENI PRODAJAMO UGLED ZELENE BRATOVŠČINE!

Na preiskovalno reportersko zgodbo naše urednice Ane Ašič, ki je sredi maja v Žetalah in na pobočju Maclja na kraju dogodka raziskovala, kaj se je v resnici dogajalo tisto noč, ko je bil tam ustreljen medved, se je s svojim pogledom in pomisleki odzval dr. Marjan Toš iz mariborske Lovske zveze. V svoji polemiki med drugim pravi: »Spomnim se besed pokojnega uglednega mariborskega lovskega funkcionarja in predavatelja Radoslava Rada Cajnka. Neštetokrat nam je na tečaju za lovske pripravnike pred več kot štirimi desetletji zabičal, da se moramo vedno prepričati, na kaj pomerimo puško, ali je odstrel upravičen in tudi varen. »Ne streljajte na nekaj, v kar niste prepričani, da bo lovsko pravično in etično.« Več…

»SPUSTIMO POMLAD V SVOJE SRCE, ODVEŽIMO Z VERIG NAŠA HREPENENJA, NAJ VSTANEMO V MLADO JUTRO, DA BOMO ZAČUTILI TVOJO PRISOTNOST IN LJUBEZEN«

»Tja med kamne bom odložil otrdelo srce, da se omehča in oživi ob Tvojem telesu; tam, ob Tvojem vznožju je še prostor za moje poraze in ob Tvoje vzglavje bom odložil svoje nemoči; in tam, pri Tvoji srčni strani bom prislonil težo skrivnosti, ki mi dela temačne in boleče trenutke,« piše pesnik in frančiškanski pater Pavle Jakop v letošnji velikonočni pesmi. Že drugo leto sta njegova praznična himna in velika noč prežeti s koronavirusno resničnostjo. »Odpokliči že vendar angela smrti in naj postane ta velika noč mati našega skupnega ozdravljenja!« je p. Pavle lani za vse nas rotil Vstalega. In letos roti nas. »Bratje in sestre, ob tej veliki noči spustimo pomlad v svoje srce, prebudimo se in vstopimo v velikonočno zgodbo; odvežimo z verig naša hrepenenja, uglasimo strune naših harf na pesmi vstajenja in prisluhnimo melodiji velikonočne Aleluje!« Zgodi se! želimo vam in nam, dragi bralci in bralke! In naj bodo letošnji prazniki ob vsem in prav zato za vse pristna, resnična velika noč! Več…