»Že zdavnaj bi morali o tem razpravljati in bi bilo vse zelo hitro jasno! Videla bi se želja lovcev, da lovstvo ostane v javnem interesu; in, da slovenska lovska organizacija je in ostane del civilne družbe! Žal, tudi današnji posvet najverjetneje ne bo prinesel kaj dobrega za slovensko lovstvo,« je zapisal arhitekt Boštjan Češarek, starešina Lovske družine Ribnica, ki nam je v objavo poslal stališče, naslovljeno na Branka Zlobka, predsednika Zveze lovskih družin Kočevje, ki je, kot že rečeno, tudi predsednik Nadzornega odbora Lovske zveze Slovenije. Češarku se je pri tem pridružil tudi Jože Kure, starešina Lovske družine Kočevje; kot poudarjata oba, njune poglede podpira vsaj 10 starešin v Zvezi lovskih družin Kočevje in številni po Sloveniji. V krajših pogovorih, ko smo preverjali avtentičnost in resničnost sporočila, sta oba poudarila, da je čas, da se slovensko lovstvo dvigne nad politične igrice; da ostane del civilne družbe in se vrne k slovenski lovski tradiciji in naravi!
Foto: Vlado Jehart
Neposredno: Boštjan Češarek, starešina LD Ribnica in Jože Kure, starešina LD Kočevje
Uvod in uvodni tekst: Ana Ašič in Liza Kostevc
Foto: Vlado Jehart
31. marec 2022
Le dan po seji Državnega zbora, 16. marca, ko je bil sprejet predlog vladne koalicije za poseg v Zakon o divjadi in lovstvu in v 68. člen ter posledično v slovenska državna lovišča s posebnim namenom, pri čemer naj bi bila po sprejetem amandmaju tri kočevska lovišča formalno združena v eno z imenom Kočevsko; lovišče Prodi Razor naj bi se razdelilo med Triglavski narodni park in lovišče Ljubinj; z uredbo pa naj bi bilo med lovišča s posebnim namenom uvrščeno tudi protokolarno lovišče Brdo pri Kranju; le dan zatem, torej, 17. marca je bil na E-demokraciji objavljen, s sklicevanjem na drugi odstavek 8. člena Zakona o divjadi in lovstvu, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o loviščih v RS in o njihovih mejah.
Kot je razvidno iz odloka, ki je v razpravi do 17. aprila, je poleg razformiranja Prodi Razorja ter ugoditvi želje po razširitvi LD Ljubinj, ki ima sicer že 6 tisoč hektarjev lastnega lovišča; ter nadomestitvi 180 hektarjev lovišča LD Krvavec za izgubljeno lovišče pri letališču Brnik; ob vsem tem, torej, je ustanovitev novega lovišča Strelovec, ki ga želi, od velikih lastnikov gozdov na Solčavskem ustanovljeno Lovsko društvo Strelovec, glavni trenutni cilj vlade in ministrstva za kmetijstvo ter ministra Jožeta Podgorška in podpornih interesov, tudi krovne Lovske zveze Slovenije, ki je 8. marca 2022 dala pritrdilno mnenje tako za povečanje lovišča LD Krvavec – takrat je bil predlog za dodatnih 3 tisoč hektarjev; kot tudi za ustanovitev novega, zdaj 2096 hektarjev, po prvotnem predlogu pa 3 tisoč hektarjev velikega lovišča Strelovec v savinjskem delu LPN Kozorog Kamnik.
Foto: Vlado Jehart
Ker so se zadnjih nekaj tednov na nas obračali številni bralci iz vrst laične in lovske javnosti in spraševali, kaj o vsem tem mislijo posamezni lovci, starešine lovskih družin, območne zveze lovskih družin in predstavniki zainteresirane javnosti, smo nanje naslovili prošnjo za komentar in nekaj vprašanj v zvezi s tem.
»Ali v Sloveniji podpirate ustanavljanje zasebnih lovišč ter uvajanje lovne pravice na osnovi lastništva zemlje in gozdov? Kaj menite, kaj vse bo to potegnilo za seboj? Kakšna je v tem smislu prihodnost slovenskega lovstva? Kdaj in kje je slovenska lovska organizacija sprejela takšno dolgoročno pomembno in strateško odločitev? In, ali se boste vključili v aktualno »razpravno« proceduro?« smo vprašali in prosili za čimprejšnje odgovore ter opozorili, da »odgovore, ki želite, da so javno objavljeni, lepo prosimo, označite z vidno besedo »javno«; če ne želite objave vašega odziva, mi vas pa vendarle lepo prosimo zanj!, ga označite z vidno oznako »off the record«.
Ker se je ob tem kaj hitro izkazalo, da je po spletu okoliščin to, zadnjo marčevsko sredo, na Lukovici izredni posvet predsednikov in predstavnikov območnih zvez lovskih družin in lovskih zvez, so nekateri starešine razumeli, da so naša vprašanja povezana s tem dogodkom, čeprav je bilo to zgolj naključje, saj mi, četudi smo bili neuradno seznanjeni s tem, da naj bi se na seji Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije v torek, 15. marca v Kopru dogovorili za izredno srečanje predsednikov območnih lovskih zvez, o tem, kdaj in kje naj bi to bilo, nismo bili predhodno obveščeni. Po naših informacijah, je do izrednega posveta na Lukovici prišlo na pobudo predsednika Nadzornega odbora LZS Branka Zlobka in ob vztrajanju še treh članov Upravnega odbora LZS; posvet pa naj bi pod tem pritiskom sklical predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Foto: Vlado Jehart
Kot smo danes pred redakcijo teksta neuradno izvedeli, je bila glavna tema izrednega in urgentnega lukoviškega »summita« predsednikov 20 slovenskih območnih lovskih zvez, predvsem vprašanje vloge Lovske zveze Slovenije in njenega predsednika v proceduri spreminjanja Zakona o divjadi in lovstvu, ki si ga je vladna koalicija v spogledovanju z nekaterimi političnimi in podjetnimi interesi in velikimi lastniki gozdov in zemlje privoščila s posegom v državna lovišča s posebnim namenom. Četudi se, po nekaterih komentarjih, na Lukovici kaj zelo dramatičnega na tem srečanju ni zgodilo in je bilo menda prisotnega vsega po malem, tudi nekaj »lovske lažne solidarnosti«, pa sprenevedanja in kanček »sključenosti«, je zaključno glasovanje vendarle dalo predsedniku Lovske zveze bojda vsaj rahlo viden signal, da slovenski lovci ne odobravajo privatizacije lovišč; pa tudi ne »privatizacije« predsedniške funkcije.
Foto: Vlado Jehart
Boštjan Češarek, starešina Lovske družine Ribnica nam je ob tem v objavo poslal stališče, naslovljeno na Branka Zlobka, predsednika Zveze lovskih družin Kočevje, ki je, kot že rečeno, tudi predsednik Nadzornega odbora Lovske zveze Slovenije. Češarku se je pri tem pridružil tudi Jože Kure, starešina Lovske družine Kočevje; kot poudarjata oba, njuno stališče podpira vsaj 10 starešin v Zvezi lovskih družin Kočevje in številni po Sloveniji. V krajših pogovorih, ko smo preverjali avtentičnost in resničnost sporočila, sta oba poudarila, da je čas, da se slovensko lovstvo dvigne nad politične igrice; da ostane del civilne družbe; in se vrne k slovenski lovski tradiciji in naravi!
Javno pismo Boštjana Češarka in Jožeta Kureta v nadaljevanju objavljamo, v lektorirani in redigirani, a v neokrnjeni celoti.
»Spoštovani, včeraj, 29. marca (!), smo prejeli obvestilo s strani tajništva Zveze lovskih družin Kočevje pod oznako »zelo nujno« o zelo važni zadevi glede slovenskega lovstva, ker imajo danes, 30. marca 2022, predsedniki območnih zvez lovskih družin posvet na temo poseganja v slovenska lovišča s posebnim namenom. In v »igro«, ki se je sicer že »odvila«.
Najprej je treba poudariti, da se stvari, ki zadevajo spremembe Zakona o divjadi in lovstvu, ne dela na ta način in ne pod »zelo nujno«! V ozadju vsega tega je peščica ljudi, ki je vse to »sproducirala«. Tudi današnji posvet najverjetneje ne bo prinesel kaj dobrega za slovensko lovstvo. Zgodba je organizirana in »pripravljena«.
Že zdavnaj bi morali razpravljati o tem in bi bilo vse zelo hitro jasno! Videla bi se želja lovcev, da lovstvo ostane v javnem interesu; in, tudi želja, da slovenska lovska organizacija je in ostane del civilne družbe!
Lovstvo mora ostati v javnem interesu in sva absolutno proti privatizaciji lovišč in proti razbijanju lovišč s posebnim namenom!
Pomen teh lovišč je bistveno večji za slovensko lovstvo, kot si mi vsi predstavljamo! Žal pa ob tem vidimo, da država nima jasne in neodvisne strategije, kaj z lovišči s posebnim namenom narediti, in, kako izkoristiti vse ekološke, prostorske in ostale potenciale teh območij; da o trajnostni rabi prostora in upravljanja z njim niti ne govorimo! Vse prevečkrat pa lovci sami pozabljamo tudi na to, da se veliko območij posameznih lovskih družin »napaja« iz lovišč s posebnim namenom!
Foto: Vlado Jehart
Pri vsem skupaj je zelo očitno, da je zadeva organizirana, zaradi ozkih interesov posameznikov; in, zaradi lokalnih parcialnih interesov. Kje so strokovne podlage strokovnih služb Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda za varstvo narave in še koga? V več zakonih piše, kako se te zadeve pripravijo, kako morajo biti obravnavane in kako se sprejemajo.
S tem, kar so si posamezniki z Lovske zveze Slovenije privoščili pri rušenju lovišč s posebnim namenom, se ruši tudi 115 letna tradicija slovenskega lovstva in s tem tudi vse pozitivne vrednote, ki so se desetletja gradile. Vmes je bilo marsikaj, sta bili dve svetovni vojni, več političnih kriz in vse to in veliko smo zdržali; negovali in vzdrževali smo vrednote, ki naj bi se s šolanjem mladih lovcev tudi nadaljevale. Po teh »lovskih« potezah, ki smo jim priča letos, pa je v to močno za dvomiti.
Ne pozabimo, da je slovenska lovska organizacija v primerjavi s sosednjimi državami najbolj odprta in dostopna za vse državljane Republike Slovenije; in da imajo lovci še velike pravice, ki pa bodo s takimi ravnanji kmalu usahnile in se bomo vrnili daleč nazaj, v čas, ki si ga razumna slovenske lovska javnost, pa tudi še katera druga, zagotovo ne želi doživeti in tudi ne delovati v takšnih razmerah.
Poleg tega je ob vsem tem veliko vprašanje, koliko je vsa ta »zgodba« sploh zakonita; in upava, da Ustavno sodišče Republike Slovenije še deluje! In to neodvisno!
Seveda pa ne moremo mimo dejstva, da smo tik pred letošnjimi državno zborskimi volitvami in da gre za popuščanje predsednika LZS politiki, za katero vemo, s kom koketira. V tem smislu samo upava, da današnji posvet ne bo izzvenel politično; in da ne bomo nazadnje dobili kakšnega namiga, koga voliti… morda za zahvalo in za pomoč politike pri angažiranosti, aktivnosti državnih služb Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in še koga. To bi bila velika sramota, a se pravzaprav ni ničemer več za čuditi v tem času. Samo upajmo in se trudimo, da česa takšnega v bodoče ne bo več.
Upava, da bo predsednik Zveze Lovskih družin Kočevje in predsednik Nadzornega odbora Lovske zveze Slovenije zahteval od predsednika Lovske zveze, da takoj in nemudoma danes odstopi.
S pozitivnimi pogledi v bodočnost in v naravo, vsem dober pogled!«
Boštjan Češarek, starešina Lovske družina Ribnica in Jože Kure, starešina Lovske družine Kočevje
Foto: Vlado Jehart
Po novici je zgodba. Za njo smo mi. Sic! Publicistika s pogledom.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Dragi bralci in bralke, za nas od nekdaj šteje vsaka zgodba. Ali šteje tudi za vas, veste v resnici le vi. In le vi sami lahko to tudi poveste. Z dobro mislijo, besedo ali dejanjem. Za vse smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Ustanovitelj in izdajatelj neodvisnega angažiranega in avtentičnega spletnega portala Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom
HIŠA ZVEZD
Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana
Svetimo v temi!
Matična številka: 2262479000 Davčna številka: 13951866
Transakcijski račun: SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom
je neodvisni spletni medij, publicistični spletni portal magazinskega tipa, ki z angažiranimi in avtentičnimi profesionalnimi publicističnimi in novinarskimi prijemi tedensko osvežuje svoje spletne strani in javnosti prinaša vsebine s področja narave, okolja in prostora ter njihovega prepleta z vsemi dimenzijami javnega, političnega, kulturnega, gospodarskega in družbenega življenja doma in po svetu.
Idejni rojstni dan Ana Ašič Sic! Publicistike s pogledom je na Gornjem trgu v Ljubljani
18. novembra 2018.
Na slovenskem in svetovnem spletu je portal začel delovati
13. aprila 2019.
V razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije je bila Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom vpisana
1. septembra 2020
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022©Vse pravice pridržane.
