»JE POHORJE LE ŠE HRUPNI POLIGON ZA NEREGISTRIRANA VOZILA? POZIMI ZA MOTORNE SANI!? IN POLETI ZA MOTOKROS MOTORJE!? KDAJ SE BODO PREBUDILI NARAVOVARSTVENIKI, GOZDARJI, PLANINCI IN LOVCI TER REKLI, DOVOLJ JE! TEMU UNIČEVANJU NARAVE!?«

Dragi bralci in bralke, če vas ob pogledu na našo današnjo naslovno fotografijo najprej prešine misel o čarobni zimski idili z zasneženimi gozdovi pod sinjim nebom in sijočimi alpskimi vršaci v ozadju ter prebuja v vas vse najlepše spomine na zimski čas, vas vljudno vabimo, da fokus in misli skupaj usmerimo na to, kar vidimo na fotografiji v prvem planu! Fotografija je nema. Resničnost pa ne! In ko se vzhičeni sankači naveličajo fotografiranja, preseka idilični zimski mir in naravo ter vse življenje v njej rezko tuljenje motornih sani, ki s svojo neznosnostjo ubija tišino in blagodejno govorico narave ne le človeku, ki si v njej nabira moči, ampak še mnogo bolj dramatično vsem tam živečim drugim živim bitjem, za katera sta v težkih zimskih razmerah in mrazu mir in nevznemirjanje bistvena pogoja za preživetje, saj je takrat vsako odvečno izgubljanje energije ter mučno bežanje po globokem snegu za prostoživeče živali usodno izčrpavajoče; človekova egoistična aroganca v lahkomiselno nenasitnem in brezobzirnem hlastanju za užitki pa toliko bolj nesprejemljiva! Prihajajoči svetovni dan Zemlje, 22. april, bo tudi letos prepoln zvenečih političnih in vseh drugih floskul ter »skrbnih« namer in obljub. Tja, kjer zemlja in narava to najbolj potrebujeta, in, nenazadnje mi vsi, tja pa redkokdo od vseh teh »oznanjevalcev« zares usmeri svoj pogled; kaj šele resno in dejavno voljo! Inženir Drago Pregl s Pohorja ni eden teh! Nasprotno! Vedno znova in vsak dan kot domačin in kot prostočasni lovec živi z njima in res vidi.

Slika, ki vsebuje besede na prostem, drevo, sneg, nebo

Opis je samodejno ustvarjenFoto: Drago Pregl

»Kdaj se bo prebudilo zavedanje, da sta nam prostor in narava, kjer živimo, v resnici dana le v upravljanje? Kako bomo pojasnili našim zanamcem, da smo mi krivci za uničeno naravno okolje na Pohorju!? Da smo mi tisti, ki smo dovolili, da je divji petelin za vedno obmolknil na Pohorju, ker smo njegov življenjski prostor spremenili v hrupni poligon: pozimi za motorne sani in poleti za motokros motorje!?« nas vse sprašuje Drago Pregl s Pohorja, inženir gozdarstva, lastnik gozda, planinec in lovec Lovske družine Hoče ter vodja projektov in projektne pisarne v svetovno uspešnem podjetju Ledinek Engineering iz Hoč. »Kdaj se bodo prebudili naravovarstveniki, gozdarji, planinci, lovci, lastniki gozdov in rekli dovolj je uničevanja naravnega okolja, ter s tem pokazali svojo odgovornost do narave in zanamcev!? To je poslednje upanje. Saj je oblast, tako lokalna kot državna, že pred časom pokleknila! In se predala v boju za ohranitev narave!«

Foto: Drago Pregl

Piše: Drago Pregl

Uvod: Ana Ašič

Foto: Drago Pregl

Naslovna fotografija: Drago Pregl

Slika, ki vsebuje besede sneg, na prostem, nebo, oseba

Opis je samodejno ustvarjen 21. april 2023

Zima se počasi umika, četudi še pokaže svojo prisotnost z jutranjo pozebo, slano ali novozapadlim snegom na vrhu Pohorja. A pod vplivom prijetnih sončnih žarkov sneg kmalu prepusti svoje mesto prebujajoči se spomladanski vegetaciji. Pomlad prihaja v deželo, zjutraj se zbujamo s simfonijo ptičjega petja. Vse glasnejše so ptice, vse bolj vidne, vse bolj svatovske, na vse grlo oznanjajo svoj teritorij, okolici sporočajo svojo prisotnost. Pomladni sončni žarki in daljšanje dneva prebujata naravo, spomladansko cvetje klije iz tal, četudi se mora mestoma še prebijati skozi izginjajočo snežno odejo. Priča smo bujnemu razvoju gozdne vegetacije, predvsem zelenjenje bukve se kaže v odtenku svetlo zelene barve, ki se s pomladjo pomika proti vrhu Pohorja.

Vsa ta prebujajoča pomlad, vse toplejši dnevi vabijo prebivalce in obiskovalce od daleč in blizu, da se podajo na Pohorje, da uživajo v delčku narave, da prisluhnejo pticam, da si v miru in tišini podelijo delček srečanja z prostoživečimi živalmi. Lepi so trenutki, ko v gozdu uzremo srnjad, divjega zajca, morda veverico, ki urno lušči smrekov storž ali prisluhnemo triprstemu detlu, ki trka po odpadni skorji in stika za ličinkami.

Tako nekako si obiskovalci in turisti predstavljajo pohod, doživetje na Pohorju. A kaj, ko je realnost na območju Bellevueja, Hoškega in Slivniškega Pohorja zelo drugačna. V gozdovih navedenega območja se srečujemo s poligoni za motokros motorje. Gozdna tla, gozdne poti in vlake postajo vedno bolj degradirane, poškodbe tal z motokros motorji omogočajo vodi erozijsko delovanje, kar lastnikom gozdov povzroča dodatne stroške za vzdrževanje in za sanacijo poškodb na gozdni infrastrukturi.

Slika, ki vsebuje besede na prostem, sneg, dan

Opis je samodejno ustvarjen»Kdaj se bodo prebudili naravovarstveniki, gozdarji, planinci, lovci, lastniki gozdov in rekli, dovolj je uničevanja naravnega okolja, ter s tem pokazali svojo odgovornost do narave in zanamcev!?« // Foto: Drago Pregl

Motokros motorji so neregistrirani, a vožnja z njimi se odvija tudi po javnih poteh, saj voznik običajno začenja vožnjo od doma in po javnih poteh do gozda in potem po naravnem okolju. Kakšno sporočilo dobijo krajani, ko opazijo voznika z neregistriranim vozilom na javni cesti, oni pa morajo plačati registracijo svojega vozila!? Marsikdo si ob tem zastavi vprašanje, ali živimo v dvorazredni družbi?

Vozniki motokros motorjev se ustavljajo po pohorskih gostinskih lokalih, tako na območju Bellevueja, kot v ostalih gostinskih objektih na območju Hoškega, Slivniškega, Framskega Pohorja. Morda se po lokalih zaužije tudi kaj alkohola in to je ponovno sporočilo za ostalo prebivalstvo.

Na območju Hoškega Pohorja je danes v teku dne divjalo vsaj 9 motokros motorjev. Žalostna podoba za prebujajoče naravno okolje in prostoživečo divjad, ki nima več nikjer kotička miru!

»Kako naj se te nežne bukove klice zoperstavijo brutalnim gumam motokrosarjev!?« // Foto: Drago Pregl

Ko občan sporoči policiji, da po naravnem okolju divjajo motokros motorji, dobi od nje kot odgovor vprašanje: kdo kliče, kje je doma; potem pa povedo, da policija nima sredstev za pregon tovrstnega kriminala. Vprašanje, ali policija to sploh šteje za kriminal, ker tega na Pohorju ne obvladujejo in ni pod nobenim nadzorom!

Kazen za tovrsten prekršek je 40 evrov; kdor plača v osmih dneh pa je 20 evrov! Je to kazen!? Ali plačilo poceni vstopnice za uničevanje narave?

Kdaj se bo prebudilo zavedanje, da sta nam prostor in narava, kjer živimo, v resnici dana le v upravljanje? Kako bomo pojasnili našim zanamcem, da smo mi krivci za uničeno naravno okolje na Pohorju!? Da smo mi tisti, ki smo dovolili, da je divji petelin za vedno obmolknil na Pohorju, ker smo njegov življenjski prostor spremenili v hrupni poligon: pozimi za motorne sani in poleti za motokros motorje!

Kdaj se bodo prebudili naravovarstveniki, gozdarji, planinci, lovci, lastniki gozdov in rekli dovolj je uničevanja naravnega okolja, ter s tem pokazali svojo odgovornost do narave in zanamcev!?

Oni so poslednje upanje. Saj je oblast, tako lokalna kot državna, že pred časom pokleknila! In se predala v boju za ohranitev narave!

Foto: Drago Pregl

 

O AVTORJU

Slika, ki vsebuje besede na prostem, nebo, oseba, moški

Opis je samodejno ustvarjen

Drago Pregl, rojen leta 1969 v Mariboru, že vse življenje živi »v naravi in z naravo« v vasi Pivola pri Hočah. Po končani osnovni šoli se je vpisal na srednjo gozdarsko šolo v Postojni, ter zatem nadaljeval študij gozdarstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je pridobil naziv inženir gozdarstva. Po nekaj letih praktičnega dela z gozdom in lesom, je dokončal še dodiplomski študij ekonomije ter nadaljeval specialistični študij managementa. Danes je ta 54-letni inženir gozdarstva, ekonomist in projektni menedžer ter lastnik gozda, navdušen planinec in senzibilen ter za naravo zavzet lovec Lovske družine Hoče, pa, kot lahko zgoraj vidimo, tudi nadarjen pisec in sijajen prostočasni fotograf narave in okolja, zaposlen v svetovno znanem podjetju za proizvodnjo lesno obdelovalnih strojev Ledinek Engineering d.o.o. iz Hoč, kjer je vodja projektne pisarne, se pravi vodja projektov v tem uspešnem slovenskem podjetju.

Foto: Drago Pregl

Po novici je zgodba. Za njo smo mi.

NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.

Od narave. Do umetnosti.

ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.

ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.

https://anaasicsic.com

Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com

asicanasic@gmail.com

Odgovorna urednica

Ana Ašič

Majhen portal. Za velike zgodbe.

Slika, ki vsebuje besede tla, na prostem, trava, zemlja

Opis je samodejno ustvarjenFoto: Drago Pregl

Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!

DONACIJA SIC!

Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom

Izdajatelj

Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

 zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com

TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363  NOVA KBM d.d.

Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC!   Koda namena // Purpose Code: CHAR

Slika, ki vsebuje besede na prostem, drevo, sneg, nebo

Opis je samodejno ustvarjenFoto: Drago Pregl

»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«

Karen Blixen

Slika, ki vsebuje besede besedilo

Opis je samodejno ustvarjen  2019,2020,2021,2022, 2023©Vse pravice pridržane.

Editor:

Share via
Copy link
Powered by Social Snap