»JE POHORJE LE ŠE HRUPNI POLIGON ZA NEREGISTRIRANA VOZILA? POZIMI ZA MOTORNE SANI!? IN POLETI ZA MOTOKROS MOTORJE!? KDAJ SE BODO PREBUDILI NARAVOVARSTVENIKI, GOZDARJI, PLANINCI IN LOVCI TER REKLI, DOVOLJ JE! TEMU UNIČEVANJU NARAVE!?«

Dragi bralci in bralke, če vas ob pogledu na našo današnjo naslovno fotografijo najprej prešine misel o čarobni zimski idili z zasneženimi gozdovi pod sinjim nebom in sijočimi alpskimi vršaci v ozadju ter prebuja v vas vse najlepše spomine na zimski čas, vas vljudno vabimo, da fokus in misli skupaj usmerimo na to, kar vidimo na fotografiji v prvem planu! Fotografija je nema. Resničnost pa ne! In ko se vzhičeni sankači naveličajo fotografiranja, preseka idilični zimski mir in naravo ter vse življenje v njej rezko tuljenje motornih sani, ki s svojo neznosnostjo ubija tišino in blagodejno govorico narave ne le človeku, ki si v njej nabira moči, ampak še mnogo bolj dramatično vsem tam živečim drugim živim bitjem, za katera je v težkih zimskih razmerah in mrazu mir in nevznemirjanje bistveni pogoj za preživetje, saj je takrat vsako odvečno izgubljanje energije ter mučno bežanje po globokem snegu za prostoživeče živali usodno izčrpavajoče; človekova egoistična aroganca v lahkomiselno nenasitnem in brezobzirnem hlastanju za užitki pa toliko bolj nesprejemljiva! Prihajajoči svetovni dan Zemlje, 22. april, bo tudi letos prepoln zvenečih političnih in vseh drugih floskul ter »skrbnih« namer in obljub. Tja, kjer zemlja in narava to najbolj potrebujeta, in, nenazadnje mi vsi, tja pa redkokdo od vseh teh »oznanjevalcev« zares usmeri svoj pogled; kaj šele resno in dejavno voljo! Inženir Drago Pregl s Pohorja ni eden teh! Nasprotno! Vedno znova in vsak dan kot domačin in kot prostočasni lovec živi z njima in res vidi. Več…

DEVET TEDNOV IN POL. ALI, KAKO JE PRIŠEL ČAS ZA ZELO MODRO ZELENO.

Trda, prezasičena resničnost na Zemlji postaja vse bolj neznosna povsod. Pri nas? Tudi. Že dolgo. Zadnji meseci davno nakopičene težave še posebej neusmiljeno odstirajo. Zlasti v naravi. Te so seveda zmeraj le kristalno zrcalo, odsev vsega, kar se dogaja v družbi. In potem je vse to logično. Tudi tistih letošnjih najbolj divjih devet tednov in pol. Od 21. marca do 31. maja. Od mednarodnega dneva gozda. Do zadnjega dne slovenskega tedna gozdov. Čas najlepše pomladi in samih praznikov narave. Tudi koronavirusa. Odmaknjenosti. Zapletov. In razpletov, ki smo jih pričakovali. Se enih bali. Ob nekaterih pa ostali brez besed. To!? Leta 2020!? Sredi Evrope!? Človek bi se na trenutke najraje klofnil, da se prepriča, ali ne gre v resnici le za najbolj morbidne sanje. Včeraj, 5. junija, je bil svetovni dan okolja. »Čas je za naravo«. Velike živo rumene črke na modri Zemlji sijejo s spletne strani slovenskega ministrstva za okolje in prostor. Ja! Res! Tudi s strani tega ministrstva! Več…