»…vode ni, da pogasil bi z njo žejo po tihi, zeleni jutranji prirodi. In vse je večer in jutra ne bo, dokler ne umremo, ki nosimo krivdo umiranja, dokler ne umremo poslednji … Joj, v to pokrajino, še v to zeleno, rosno zeleno pokrajino, še v to, sonce večerno, boš zasijalo s pekočimi žarki? Še v to? Morje preplavlja zelene poljane, morje večerne žgoče krvi, in rešitve ni in ni, dokler ne padeva jaz in ti, dokler ne pademo jaz in vsi…« Več…
Tag: narava
»ALI BOMO PRESTIŽNIM »PET ZVEZDIČNIM« OBISKOVALCEM, ISKALCEM MIRU IN PRISTNE NARAVE, PONUJALI BIVANJE, OGLED IN POHODNE TURE POD GIGANTSKIMI INDUSTRIJSKIMI VETRNICAMI, KI BODO TRAJNO DEVASTIRALE PODOBO IN ŽIVLJENJE POHORJA!? JIM BOMO PONUJALI ISKANJE SKRIVALIŠČ PRED AGRESIVNIMI UNIČEVALCI NARAVE NA KROSERJIH, ŠTIRIKOLESNIKIH IN MOTORNIH SANEH!?«
»Kako naj na območju Areha razvijamo »pet zvezdični« turizem, če drugi lobiji načrtujejo izgradnjo 56 dvesto metrskih vetrnih elektrarn na območju Pohorja od Areha do Rogle!? Ali bomo prestižnim obiskovalcem ponujali nastanitev, ogled in pohodne ture ob gigantskih vetrnicah, ob tujkih, ki na Pohorje ne sodijo, in ki bodo trajno devastirali njegovo podobo? Naslednji primer, ki je skregan z zdravo pohorsko kmečko pametjo, je izgradnja novih enoslednih kolesarskih poti prek Pohorja! Ali ne bo to velika poceni pridobitev za uničevalce pohorske narave na neregistriranih motokros motorjih in terenskih vozilih poleti in nov prostrani poligon za motorne sani pozimi? Kakšno bo zadovoljstvo prestižnega obiskovalca na kolesu, ki bo, ob pričakovanju dosega željene destinacije s kolesarjenjem po neokrnjeni naravi, v tišini gozdov, moral zaradi svoje varnosti iskati skrivališča pred uničevalci naravnega okolja na motokros motorjih? Namesto tišine gozda in ptičjega petja, ga bo spremljal rezki hrup štirikolesnikov ter zdravju škodljiv infrazvok in nizkofrekvenčni hrup vetrnic. Namesto gozdnih vonjav in čistega zraka pa bo vdihaval smrad in strupe izpušnih plinov.« Več…
»NARAVA PREJ KO SLEJ POMETE Z VSAKO PREVARO! PA TUDI Z VSEMI, KI SE JE OKLEPAJO IN JO DOPUŠČAJO. ŽAL, TAKRAT V MOGOČNI VRTINEC, KI GA SPROŽITA ZLO IN MANIPULACIJA, POSRKA TUDI NEDOLŽNE!«
To je tisto, kar smo imeli v mislih maja 2019, ko smo v kratkem razmišljanju o tem, kaj nas je vodilo, da je nastal naš publicistični spletni portal z zgodbami o naravi, okolju in prostoru, zapisali: »Narava ne prenaša laži! Narava prej ko slej pomete z vsako prevaro! Pa tudi z vsemi, ki se je oklepajo in jo dopuščajo. Žal, takrat v mogočni vrtinec, ki ga sprožita zlo in manipulacija, posrka tudi nedolžne.« Natanko to se je zdaj zgodilo v Sloveniji. Ne podnebne spremembe, ampak ene druge »spremembe« in erozija vrednot ter posledično narave in okolja na Slovenskem je pripeljala do takšnih enormnih razsežnosti hudournega razdejanja, ki je na koncu koncev v svoje uničujoče vrtince »posrkalo tudi nedolžne«! In zdaj, ko bomo za nemarnosti, manipulacije, prevare, laži in zaslepljen kratkovidni, a nenasitni pohlep in politično cenkanje prav vsi v tej državi plačevali davek in ceno teh zlorab, smo v ta »vrtinec« in hudourno strugo uničenja potegnjeni prav vsi in bo teh »nedolžnih« le vsak dan več! Dolgoročno. Evidentni povzročitelji zla pa bodo po lepi slovenski maniri, ko si ob takem roko vedno znova vneto podajo totalitarno partijske praktike s klerikalno hipokrizijo in licemerstvom desno in levo razširjenega političnega tercialstva, ter prisegajo na enotnost na skupnem imenovalcu obojestranske pogoltnosti in zavestne nemarnosti ter špekulativnega okoriščanja z vsako nesrečo, ostali lepo varno skriti v umazani vodi in gosti megli nekakšnega bizarnega kolektivnega »duha« in irelevantne kolektivne »odgovornosti«. Res, bolno, »leptospirozno« do konca! Več…
POENOTENA POLITIKA. OKOLJSKE KATASTROFE. IN, VETRNE ELEKTRARNE KOT SIMBOL, KAKO SE NE SME DELATI!
»Razne katastrofe, ki jih je povzročil človek, kot so požar v Kemisu na Vrhniki, nesreča v Melaminu v Kočevju, kanalizacija prek vodovarstvenega področja, z gnojnico in strupi umazane vode, centralno odlagališče smeti v Ljubljani na Barju, zanemarjanje potresnih in protipožarnih normativov, zastrupljanje ozračja s TEŠ 6, ideje o širitvi avtocestnih pasov, pa načrtovane vetrnice na Pohorju in drugod; kot tudi katastrofe, ki so posledica delovanja narave, potres v Posočju, poplave v Železnikih, sedanje poplave po Sloveniji, in tako naprej, so dokaz, da je včasih nemoč človeka veliko večja, kot si lahko zamislimo. Tudi posledice se nepredvidljivo hujše. In enako velja za vojne, ki jih povzročajo enako misleči oblastniki.« Več…
»NE DOPUSTITE, DA POHORJE POSTANE TEHNOLOŠKA KRAJINA OPUSTOŠENIH GOZDOV, PRESAHLIH VODNIH VIROV, UNIČENIH POTI IN ŠESTKRAT VIŠJIH VETRNIC OD POHORSKIH SMREK, KJER BI BILO ZA VSAKO TREBA POSEKATI ZA ENO NOGOMETNO IGRIŠČE GOZDA!«
»Civilna iniciativa ZA Pohorje brez vetrnih elektrarn apelira na županje in župane, da za seje občinskih svetov v mesecu septembru na dnevne rede predlagajo točko: Obravnava problematike umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorje in predlagajo v sprejem jasne in odločne sklepe PROTI umeščanju vetrnih elektrarn na celotnem območju Pohorja ter s tem onemogočijo investitorjem njihovo namero,« so včeraj zapisali v odločnem »pismu županjam in županom pohorskih in podpohorskih občin« v Civilni iniciativi ZA Pohorje brez vetrnih elektrarn. »Slednje je potrebno sprejeti kar se da hitro,« poudarjajo v omenjeni iniciativi. »Na začetku letošnjega avgusta je namreč pričel veljati Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki, med drugim, na stežaj odpira vrata umeščanju vetrnih elektrarn na Pohorje. Trenutno je v teku integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja za 35 vetrnih elektrarn na območju Areha in Treh Kraljev. Pričakovati je, da se bo zaključil na podlagi citiranega zakona, ki lokalnim skupnostim odvzema pomemben glas pri odločanju glede tovrstnih posegov v prostor.« Poziv v nadaljevanju objavljamo v neokrnjeni celoti. Več…
»JE POHORJE LE ŠE HRUPNI POLIGON ZA NEREGISTRIRANA VOZILA? POZIMI ZA MOTORNE SANI!? IN POLETI ZA MOTOKROS MOTORJE!? KDAJ SE BODO PREBUDILI NARAVOVARSTVENIKI, GOZDARJI, PLANINCI IN LOVCI TER REKLI, DOVOLJ JE! TEMU UNIČEVANJU NARAVE!?«
Dragi bralci in bralke, če vas ob pogledu na našo današnjo naslovno fotografijo najprej prešine misel o čarobni zimski idili z zasneženimi gozdovi pod sinjim nebom in sijočimi alpskimi vršaci v ozadju ter prebuja v vas vse najlepše spomine na zimski čas, vas vljudno vabimo, da fokus in misli skupaj usmerimo na to, kar vidimo na fotografiji v prvem planu! Fotografija je nema. Resničnost pa ne! In ko se vzhičeni sankači naveličajo fotografiranja, preseka idilični zimski mir in naravo ter vse življenje v njej rezko tuljenje motornih sani, ki s svojo neznosnostjo ubija tišino in blagodejno govorico narave ne le človeku, ki si v njej nabira moči, ampak še mnogo bolj dramatično vsem tam živečim drugim živim bitjem, za katera je v težkih zimskih razmerah in mrazu mir in nevznemirjanje bistveni pogoj za preživetje, saj je takrat vsako odvečno izgubljanje energije ter mučno bežanje po globokem snegu za prostoživeče živali usodno izčrpavajoče; človekova egoistična aroganca v lahkomiselno nenasitnem in brezobzirnem hlastanju za užitki pa toliko bolj nesprejemljiva! Prihajajoči svetovni dan Zemlje, 22. april, bo tudi letos prepoln zvenečih političnih in vseh drugih floskul ter »skrbnih« namer in obljub. Tja, kjer zemlja in narava to najbolj potrebujeta, in, nenazadnje mi vsi, tja pa redkokdo od vseh teh »oznanjevalcev« zares usmeri svoj pogled; kaj šele resno in dejavno voljo! Inženir Drago Pregl s Pohorja ni eden teh! Nasprotno! Vedno znova in vsak dan kot domačin in kot prostočasni lovec živi z njima in res vidi. Več…
PEŠČICA EVROPSKIH LOVSKIH JURIŠNIKOV SI OČITNO ZADAJA HUD UDAREC. V »STRAHU« ZA LOV, V OBSESIVNI ŽELJI PO STRELJANJU PTIC SELIVK, ZVERI IN SPLOH VSEGA, V »IHTRNO« MANIPULATIVNEM PRITISKU NA EVROPSKO JAVNOST IN POLITIKO. CESAR JE GOL! LE 1,3 ODSTOTKA LOVCEV JE DO DANES PODPISALO PETICIJO!
Za ene pač nikoli ni srečnega konca. Tudi za slovenske medvede ne. Iz neizprosno pogoltnega in strastnega interesno »strokovno« politično lovsko mesarskega obroča, ki je sklenjen okoli te karizmatične, nikomur nič žalega želeče zveri, se pač ni mogoče rešiti. Ta akterska sprega je premočna, brezskrupulozna, manipulativna in brez vsakega moralnega in etičnega zadržka; brez najbolj elementarne poštenosti. Podrejene pa ima tudi prav vse institucije v državi. V takem je le malokomu mar za življenja medvedov. Za resnico o njih. Za resnico o čemerkoli. A bo ta vendarle enkrat pricurljala na dan! Tu in tam pa kak svetlikav drobec že zdaj blisne v temo! Tam, kjer najmanj pričakuješ, kot se zdaj to dogaja z evropsko lovsko peticijo »za lov«, podprto z vsemi najbolj »prepričljivimi« in neustavljivimi orožji in orodji evropskega lovskega propagandnega stroja. A jo je do danes, do zaključka redakcije, podprlo »le« 91.880 lovcev, kar je morda na prvi pogled slišati veliko, a je to le 1,3 odstotka vseh evropskih lovcev. Premalo, da bi peticija in vse, za kar se zavzema, za širšo in politično javnost v Evropi delovala prepričljivo. In dovolj, da podoba evropskega lovstva celo v očeh lovcem sicer naklonjene in do lova zmerno razpoložene javnosti spet za nekaj odtenkov in trajno potemni! Več…
»NARAVA JE MOČNEJŠA OD NAS, A SE VENDAR NE MORE KAR TAKO OVITI V BALONAR IN V ZGODNJEM JUTRU ODKORAKATI IZ PATOLOGIJE IN ZLORABE V NOVO ŽIVLJENJE!«
Danes je svetovni dan Zemlje, karkoli že to pomeni. Mediji in neskončno institucij vseh vrst in svetovni splet in sploh vse, kamorkoli se obrneš, povsod se bleščijo visoko leteče misli o pomenu skrbi za naš planet in naravo in za vse, od česar je odvisno naše življenje na Zemlji. To je ta dan. Že desetletja je tako. Devet tednov in pol, smo pred dvema letoma ugotovili v naši istoimenski zgodbi, je od marca do konca maja samih spomladanskih praznikov narave; potem pa seveda znova in naprej, novih devet tednov in pol čez poletje in v jesen. Osveščanje o pomenu in skrbi za okolje in naravo je seveda dragoceno, koliko pa je ob vseh, za vse to govorjenje vsako leto potrošenih milijonih dejansko narejenega za naravo, njeno resnično ohranjanje in s tem tudi naše življenje v njej, pa je in ostaja velika enigma globalnega sveta. Natanko pred dvemi leti je naše življenje zelo rigidno determiniral koronavirus; in, nam ga v bistvu še zmeraj. Le da bolj prikrito in »utopljeno« v drugačne politične intencije. Dva dni pred volitvami, ob katerih se je letos očitno »odpeljalo« tudi ljudem, za katere smo verjeli, da njihova razsodnost vendarle ne bo klecnila pred ničevostjo lažnih obljub in lastne narcisoidne nečimrnosti, lahko vidimo onesnaženo Sočo in pozive k intenzivnemu streljanju divjadi in zavarovanih velikih zveri, ter nesporno dejstvo, da ni nikjer, v nobeni politični opciji, ne levo in ne desno, najmanj pa tam, kjer se deklarirajo »zeleno«, nobene resne, prave, resnične in zrele politične misli in vzdržnostne zavzetosti za iskreno in odgovorno varovanje okolja in narave in našega življenja z njo. Ja, z njo! Z naravo! In ne nad njo! Naj še tako mislimo in verjamemo, da jo je mogoče odnesti brez posledic, pa naj ravnamo z naravo kakor nam pade na pamet, je vendarle res, da tako, kot ne more ona odkorakati iz patologije, v katero smo jo potegnili; se tudi mi ne bomo rešili iz uničujočega vrtinca, če ne bomo zares in složno rekli zlorabi narave ne! Več…
PROBLEM NI V POŽARJU, AMPAK V POŽARU! V POŽIGU IN OPUSTOŠENJU, KI SE Z NEVARNO »OZONSKO LUKNJO« ZASTRAŠEVANJA NOVINARJEV IN NOVINARK SUBTILNO ŠIRI V SLOVENSKEM MEDIJSKEM IN »DEMOKRATIČNEM« DISKURZU IN PROSTORU!
Tu je vsake novinarske romantike konec! Na tem mestu ni več niti najmanj pomembno, za koga poimensko gre! V tem smislu aktualni problem »pripora« in mahanja z odvetniki in rožljanja s tožbami in vse zastraševanje in vznemirjanje in izživljanje nad neodvisnimi spletnimi portali v resnici ni v prvi vrsti pri Požarju! Ali pri meni! Ali pri kom drugem. Problem je v požaru! V požigu in opustošenju, ki se z nevarno »ozonsko luknjo« različnih, bolj ali manj perfidnih oblik ustrahovanja novinarjev in novinark, subtilno širi v slovenski medijski in »demokratični« atmosferi! Na levi! Na desni! In vmes! Ter povsod okoli! Etika in spoštovanje profesionalnih standardov sta conditio sine qua non našega poklica, ne pa tudi strah, zavedna in nezavedna nelagodnost in konstantna zaskrbljenost! Novinarjev in novinark ne sme biti strah! Ne sme se nas neutemeljeno vznemirjati! Se nad nami izživljati! Ter nas s tem, da se moramo braniti pred neutemeljenimi obtožbami in grožnjami s pripori, odvračati od našega dela! Novinarji in novinarke se ne smemo bati, kaj nas bo doletelo; ne smemo misliti na to, kaj se bo zgodilo; kaj bo nas in naše najbližje, prijatelje in sodelavce zadelo, če bomo na etičnih temeljih in po najvišjih poklicnih standardih javnost in odločevalce seznanjali z resnico! Pa naj jo tisti, ki jih to zadeva in razkriva, še tako travmatično percepirajo! Več…
VETRNA ENERGIJA NI ZELENA ENERGIJA! IN, KDAJ BO NARAVOVARSTVO ZMAGALO?
»Evropsko, nemško, slovensko in še kakšno naravovarstvo, javnost in sploh vsi se bomo morali zresniti in se iz računalniških sobic podati v resničnost, zares v okolje in prostor in naravo, med ljudi, ki ne živijo v Dortmundu ali Berlinu, kjer je mnogim morda važno samo to, da imajo dovolj elektrike za svoje avtomobilčke in sploh za vse, kar jim pade na pamet, pa že mirno spijo, da je le na tem značka »eko«; da je le vse svetlo, četudi so nekje na drugem koncu dežele ljudje ob miren sen, in ob vse, kar jim je kdaj pomenilo v življenju; da so le urbane torbe iz recikliranih vlaken, pa kanabis na njih, kot znak zelenega; ter polne glave “ekoboljševističnih” pamfletov, v katerih je v imenu neke prihodnosti in iluzornega bodočega »dobrega«, povožena in degradirana sedanjost, ta narava, ti ljudje, to življenje tukaj in zdaj!« Več…