Sredi letošnjega septembra je po hitri spremembi na vrhu Zavoda za gozdove Slovenije dotedanjega direktorja Damjana Oražma kot začasni vršilec dolžnosti zamenjal mag. Janez Logar. Ob tej priložnosti smo mu za začetek zastavili nekaj vprašanj. Kaj bi morala biti, po mnenju mag. Janeza Logarja, prva in najbolj angažirana naloga Zavoda za gozdove v aktualnem slovenskem trenutku? V čem je, po njegovem mnenju moč Zavoda za gozdove Slovenije? In kaj je največja šibkost? Zavod za gozdove se v nekaj primerih, vsaj do sedaj je bilo tako, pojavlja v konfliktu interesov per se, še zlasti pri upravljanju lovišč s posebnimi nameni. Kako bi bilo po mnenju mag. Janeza Logarja mogoče najbolj konstruktivno in zdravo razrešiti te dileme?
Foto: Marjan Artnak
Neposredno: mag. Janez Logar, v.d. direktorja Zavod za gozdove Slovenije
Foto: Marjan Artnak
30. september 2020
Do konca leta nas na Zavodu za gozdove Slovenije čaka še veliko dela. Ključne prioritete in poudarki so na nadaljevanju sanacije gozdov zaradi ujem in lubadarja, na jesenski obnovi gozdov s sadnjo v okviru programa za razvoj podeželja, na razvoju gozdarskega nadzora, pripravi in izdelavi območnih načrtov, delu na posegih v gozd in gozdni prostor, na zaključku popisa objedanja mladja, vzdrževanju gozdnih cest, trasiranju gozdnih vlak in izdelavi elaboratov, izvajanju lova in lovskem turizmu, izvajanju 19 projektov in drugih nič manj pomembnih nalogah.
Strokovno znanje in izkušnje ter razvejana terenska mreža sodelavk in sodelavcev so največja prednost Zavoda za gozdove Slovenije, ki s strokovnimi kadri pokriva celotni slovenski gozdni prostor. Med izzivi za prihodnost bosta ključni digitalizacija gozdarstva in predvsem »pomlajevanje« kadrovske strukture zavoda – še pred nekaj leti se je povprečna starost v zavodu gibala blizu 60 let.
Foto: Marjan Artnak
Potencialne konflikte med interesi Zavoda za gozdove in drugimi pridobitnimi in nepridobitnimi interesi zaznavamo z zakonskimi in interno predpisanimi mehanizmi. Veljavni zakon o divjadi in lovstvu je med drugim ustanovil 12 lovišč s posebnim namenom, za 10 izmed njih pa je za upravljavca določil Zavod za gozdove Slovenije, ki skladno z navedenim zakonom med drugim izdeluje dolgoročne načrte za 15 lovsko upravljavskih območij za obdobje desetih let; in na podlagi njihovih strateških usmeritev še letne oz. dveletne usmeritve lovsko upravljalskih območij. Letni načrti teh območij določajo tudi višino odvzema za posamezno vrsto divjadi za celotno lovsko upravljalsko območje, v katero je v povprečju vključenih okoli 20 lovišč v upravljanju lovskih družin in tudi lovišč s posebnim namenom. Načrtovano višino odvzema za celotno območje v naslednjem koraku postopka, organ LUO, območno združenje upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, razdeli med lovišča in lovišča s posebnim namenom. Lovišče s posebnim namenom je pri razdelitvi odvzema znotraj lovsko upravljalskega območje torej zgolj eden od sodelujočih članov, s čimer je očitek o konfliktu interesov v največji možni meri odpravljen.
Foto: Marjan Artnak
