»Po toči zvoniti je prepozno«, so dejali že v srednjem veku, ko so z zvonjenjem skušali pregnati točo. Zato je nujno opozoriti vse odločevalce, občinske svetnike, poslance, ministre, ki sodelujejo pri načrtovanju vetrnih elektrarn v Sloveniji, ki ima dokaj razpršeno poselitev v višjih legah, da pravočasno umaknejo načrte za množico vetrnih elektrarn. Naj si vzamejo čas in se malce poglobijo v dogajanje po svetu, v prakso in izkušnje, ki jih imajo na območjih z vetrnimi elektrarnami, kjer te obratujejo že petnajst in več let. Naj se seznanijo s tem, kako hude in trajne zdravstvene, okoljske, energetske probleme in zlorabe ter oškodovanja prebivalcev, okolja, narave in javnih finančnih sredstev prinaša s seboj uklanjanje brezvestnim investitorjem in lovcem na davkoplačevalske subvencije pod lažno zeleno kamuflažo in pod floskulami o »zeleni« energiji in »obnovljivih virih energije«!
Foto: Patrick Pleul / AFP
Gostujoče pero //uvod in tekst: mag. Tomaž Ogrin
Foto: Amber Arnold, Charles Riedel/AP, Pinterest, Patrick Pleul/AFP, StockPhoto, Shutterstock
23. januar 2023
Vetrne elektrarne močno onesnažujejo okolje s posebnim hrupom, ki je zdravju škodljiv in katerega vir je v vrtenju krakov, kot smo obrazložili v 1. in 2. delu tega prispevka ter navedli spletne strani, kjer se lahko podrobneje poučimo o njem. Pulzi dosežejo visok in nesprejemljiv nivo hrupa, prodirajo skozi zaprta okna in se ojačajo v notranjih prostorih (odboji od sten, resonanca).
Merjenje hrupa vetrnih elektrarn samo v enotah dBA, se pravi v decibelih s filtrom A, je nepravilno, ker s filtrom A izločamo zdravju škodljiv hrup vetrnic.
V Sloveniji moramo zato zahtevati in sprejeti predpise, po katerih bo določeno merjenje hrupa vetrnih elektrarn brez filtriranja v celotnem spektru hrupa. Vetrne elektrarne moramo obravnavati s kritičnim pristopom, z dejstvi, kot je običaj v vsaki znanosti in tehniki. Le tako pridemo do jasnih predstav o njihovem škodljivem vplivu na prebivalce in zato o razlogih za nasprotovanje vetrnim elektrarnam v Sloveniji.
Proizvajalci vetrnih elektrarn in investitorji se pravega merjenja hrupa vetrnih elektrarn bojijo! Pri politiki skušajo doseči, da ga ne bi merili!
Primer je danski proizvajalec vetrnih elektrarn Vestas s pismom danski okoljski ministrici leta 2011, v katerem odklanja merjenje celotnega hrupa vetrnih elektrarn, češ, da bo moral potem vetrnice postavljati na večji razdalji od hiš, kar bi mu zmanjšalo dobiček. Koliko pa je še javnosti neznanih pritiskov…. Tako ostanejo prebivalci in nevladne organizacije, žal, edini, ki meritve in ustrezne predpise zahtevajo.
Manipulativno bistvo filtra A!
Poglejmo, zakaj filter A bistveno zmanjša in odstrani škodljiv hrup vetrnih elektrarn, katerega škodljivost z leti obratovanja samo še narašča in se nanj ni mogoče navaditi. V svetu o tem ni nobenega dvoma, pravilnih meritev in študij ter pritožb je zelo veliko. Glej 1.del – epaw.org.
Foto: Pinterest
Predpisi, ki zahtevajo merjenje hrupa vetrnih elektrarn samo v decibelih s filtrom A, dBA, so zato za prebivalce škodljivi. Značilnost filtra A najdemo na spletu, npr. pod Hyperphysics (Georgia State University, ZDA).
Diagram filtra A nam pove, da filter omeji zaznavo hrupa vetrne elektrarne pod 200 Hz, nizkofrekvenčni hrup, skoraj povsem pa ignorira infrazvok, pod 20 Hz.
Filter A je namreč prilagojen našemu ušesu, ki manj zaznava frekvence hrupa pod 200 Hz, infrazvoka pa ne zaznava. Seveda pa ta hrup vseeno obstaja, čeprav ga naša ušesa manj ali nič ne slišijo, kar seveda ni merilo za hrup, saj nas hrup vseeno zadene kot vibracije, ki škodujejo našemu zdravju. V notranjih prostorih se še okrepijo, saj infrazvok prodre skozi zaprta okna in se tam, zaradi odboja od sten, še okrepijo.
Pulzni hrup, merjen v decibelih dB brez filtra A, doseže visok nivo, tudi 70 decibelov (glej 1. del tega prispevka) in 100 decibelov (glej 2. del prispevka).
Zakaj je opredelitev izraza zdravje zelo pomembna?
Vrnimo se ponovno na opredelitev zdravja, kar je na kratko omenjeno v 1. delu. Ta je zelo pomembna, ker zdravje ni samo odsotnost bolezni. Prav opredelitev zdravja je bila ena od osnov ustanovnega dokumenta Svetovne zdravstvene organizacije SZO (angleško: WHO – World Health Organization), ki je specializirana agencija Združenih narodov in, ki je bil sprejet 7. aprila 1948. Mimogrede, 7.april je zato vsako leto Svetovni dan zdravja.
Opredelitev zdravja v ustanovni listini WHO se glasi: »Zdravje je stanje popolnega fizičnega, psihičnega in socialnega dobrega počutja in ne le odsotnost bolezni ali slabosti.«
Zaradi pomembnosti te definicije navajam še originalni stavek: »Health is a state of complete physical, mental and social well-being and not merely the absence of disease or infirmity.«
Z eno besedo, po WHO imamo pravico do kvalitetnega bivanja. In ta spada med osnovne človekove pravice, kar je tudi poudarjeno v ustanovni listini.
Foto: Pinterest
WHO je posebej obdelal tudi področje motenja spanca zaradi hrupa v več študijah. Leta 2009 je WHO, na primer, objavil Smernice glede nočnega hrupa za Evropo (Night Noise Guidelines for Europe).
V njih poudarja, da stalno motenje spanca vodi do obolevanj.
Skratka, v svetovnem merilu je škodljivost prekomernega hrupa za zdravje in dobro počutje prepoznana. Junija 2019 je bila v Ljubljani konferenca WHO za Evropo z zaključki, da je treba pospešiti prizadevanja za zdravje in dobro počutje prebivalstva.
Žal pa ministrstvo za infrastrukturo z vetrnimi elektrarnami načrtuje ravno nasprotje tem prizadevanjem. V 1. delu smo opisali izkušnje prebivalcev Dolenje vasi zaradi hrupa vetrne elektrarne, ki jim onemogoča spanje ali jih budi sredi noči, so neprespani, tvegajo nesreče pri vožnji z avtomobilom in še vrsta drugih škodljivih posledic je povezanih s prekinjanjem spanja.
Pri vetrnih elektrarnah je pulzni hrup tisti, ki neposredno moti spanec ali ga onemogoča. Prav pri tem lahko takoj uporabimo WHO definicijo zdravja. Namreč, če smo zaradi hrupa VE neprespani, še nismo bolni. Vendar nam WHO definicija zdravja omogoča, da se pritožimo zaradi škodovanja zdravju in dobremu počutju ter zaradi kršenja človekovih pravic.
Mučenje, ob katerem investitorji le zamahnejo z roko
Ker je torej hrup vetrnih elektrarn dokazano škodljiv zdravju in dobremu počutju že samo z motenjem spanca, kar je znano po vsem svetu, lahko trdimo, da vsak investitor, ki namerava postaviti vetrne elektrarne bliže od 3 – 5 km od hiš, namerno načrtuje škodovanje zdravju in dobremu počutju prebivalcev. To seveda velja tudi za politiko, ki vetrne elektrarne slepo podpira. Prepričan sem, da to spada že v področje kazenske zakonodaje.
Motenje in preprečevanje spanja spada tudi med metode mučenja. Še posebej, ker gre za dolgoletno trajanje. Z 18. členom Ustave RS je mučenje prepovedano.
Foto: Amber Arnold
Poznavalci pulznega hrupa vetrnic primerjajo delovanje na človeka s srednjeveško metodo kapljanja vode na čelo. Nekdo bi zamahnil z roko, češ, kaj pa je to, saj so samo kapljice. Tako reagirajo investitorji ob pulznem hrupu vetrnih elektrarn. Posledice so hude. Prizadene vse starosti, od otrok do starejših, nosečnice in druge osebe, ki se ne morejo temu hrupu izogniti. Tudi če bi termin mučenje preimenovali v trpljenje, škodljive posledice za zdravje ostanejo iste.
Človeštvo očitno ne more iz svoje kože, da ne bi zlorabilo novih odkritij eden proti drugemu. Tak primer sta atomska in vodikova bomba. Tudi škodljive posledice pulznega infrazvoka na človeka zlorabljajo z izdelavo infrazvočnega orožja. Kitajski patent na primer opisuje prednosti takega orožja: oddaja nevidno uničujočo moč na človeka, ima veliko hitrost, je prodoren, seže daleč in ne uničuje zgradb. Infrazvok naj bi služil tudi za razganjanje protestnikov.
V mirnem podeželskem okolju, še posebej v hribovitem svetu je ponoči tiho. Vdor pulznega hrupa vetrnih elektrarn je v teh območjih toliko bolj izrazit. Ob tem pa je alarmantno to, da je tudi škodljiv. V že omenjeni knjigi zdravnice dr. Pierpontove (2009), ki je omenjena v 2. delu in, ki je strokovno opisala škodljive vplive hrupa vetrnih elektrarn z raziskavami med prebivalstvom, so tudi ugotovitve strokovnjakov za hrup, akustikov Kampermana in Jamesa, ZDA, da mora biti oddaljenost vetrnic od hiš v hribovitem svetu večja od 3,2 km. O tem sta poročala na konferenci o hrupu v ZDA leta 2008.
Akustik Steven Cooper iz Avstralije se je posebej posvetil meritvam hrupa vetrnih elektrarn zunaj in znotraj hiš, še posebej skrbno zaradi pritožb prebivalcev. Primerjal je občutenja stanovalcev in obratovanje vetrnih elektrarn.
Foto: Shutterstock
Ugotovil je, da so občutili pulze, čeprav vetrnic ni bilo slišati. Prav tako so ljudje ugotovili, ne da bi vetrne elektrarne videli, kdaj obratujejo in kdaj so jih izklopili. Investitor je namreč natančne meritve naročil prav zato, da pride pritožbam ”do dna”. Potrjene so bile ugotovitve o infrazvočnem pulznem hrupu, ki presega sprejemljiv nivo, kar je v osemdesetih letih že opisal dr. Kelley v omenjen v 2. delu tega prispevka.
Lahko bi našteli še vrsto drugih študij, ki vse potrjujejo presežene vrednosti hrupa v nizkofrekvenčnem območju in hrupa infrazvoka, kot posledica vrtenja krakov vetrnic. Gotovo ste jih našli na straneh epaw.org.
In kljub vsem znanstvenim dokazom, ki smo jih predstavili, ter odločitvam sodišč po svetu v prid prizadetim prebivalcem, se še najde posameznik, ki javno razlaga, da sploh ni tega hrupa, ampak je »odpor ljudi nastal v njihovih glavah in da je psihičnega izvora«!?! To je v začetku trdila tudi vetrna industrija. Temu se pridružujeta tudi ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za infrastrukturo. Ministrstvo za zdravje pa molči, čeprav bi moralo stopiti na stran prebivalstva, saj je to osnovna naloga, zaradi katere to ministrstvo sploh obstaja!
WHO končno tudi o hrupu vetrnih elektrarn!
Kljub znanstvenim ugotovitvam dr. Kellyja in NASA v 80-tih letih prejšnjega stoletja in več kot petnajst letnemu obratovanju vetrnih elektrarn in pritožbam prebivalcev v zadnjem obdobju po svetu, je Svetovna zdravstvena organizacija šele pred nekaj leti v svoj dokument o hrupu vključila tudi vetrne elektrarne. V letu 2018 je izdala smernice na področju okoljskega hrupa za Evropo (Environmental Noise-Guidelines for the European Region).
Žal, kljub neizpodbitnim dokazom, da vetrne elektrarne proizvajajo zdravju škodljiv hrup v nizkofrekvenčnem območju, torej pod 200 Hz, in kot infrazvok, pod 20 Hz, kar je znano torej že od leta 1985, WHO še vedno navaja meritve hrupa s filtrom A, torej v decibelih s filtrom A, dBA. Ugotovili pa smo, da je s tem izločen, oziroma se pri meritvah ne upošteva ravno zdravju najbolj škodljiv hrup!
Vendar WHO vseeno priznava, da hrupa vetrnih elektrarn ni obravnavala celovito, kar bo verjetno storila v naslednjih letih. Pri mednarodnih organizacijah, kakršna je tudi Svetovna zdravstvena organizacija, se zavedamo, da vse kar sprejmejo, predstavlja kompromis med državami. Vetrni lobi pa je močan v skoraj vseh državah, zaradi izventržnih finančnih ugodnosti, subvencij in nadomestil, ter je povezan s politiko, kar opažamo tudi pri nas!
Foto: StockPhoto
A vendarle WHO v zaključku poglavja o hrupu vetrnih elektrarn jasno navaja, da obstajajo pulzni hrup vetrnih elektrarn ter prav tako nizkofrekvenčni del hrupa in infrazvok. In tudi, da se ta del hrupa razlikuje od hrupa drugih hrupnih naprav in prometa. Obenem WHO priznava, da standardne metode merjenja hrupa v dBA ne zajamejo nizkofrekvenčnega hrupa in infrazvoka, niti pulzne oblike hrupa. Ugotavljajo tudi, da je hrup vetrnih elektrarn odvisen od vrste faktorjev, ki pa so lokalne narave, na primer od vremenskih razmer, temperaturnega obrata, inverzije, smeri in jakosti vetrov, oblikovanosti krajine, nadmorske višine in drugih faktorjev, torej se ne da hrupa vetrnih elektrarn posplošiti, niti računsko z modeli predvideti.
S temi ugotovitvami WHO potrjuje tudi naše domače izkušnje z vetrno elektrarno pri Dolenji vasi. WHO dokument je tako vendarle argument za zahtevo po pravih meritvah v vsem obsegu frekvenc brez filtra A in po ustreznih predpisih. Dokler jih ni, pa vetrnih elektrarn ne bi smeli postavljati, niti načrtovati in s tem zavajati investitorjev!
»Po toči zvoniti je prepozno«, so dejali že v srednjem veku, ko so z zvonjenjem skušali pregnati točo. Zato je nujno opozoriti vse odločevalce, občinske svetnike, poslance, ministre, ki sodelujejo pri načrtovanju vetrnih elektrarn v Sloveniji, ki ima dokaj razpršeno poselitev v višjih legah, da pravočasno umaknejo načrte za množico vetrnih elektrarn. Naj si vzamejo čas in se malce poglobijo v dogajanje po svetu, v prakso in izkušnje, ki jih imajo na območjih z vetrnimi elektrarnami, kjer te obratujejo že petnajst in več let. Naj se seznanijo s tem, kako hude in trajne zdravstvene, okoljske, energetske probleme in zlorabe ter oškodovanja prebivalcev, okolja, narave in javnih finančnih sredstev prinaša s seboj uklanjanje brezvestnim investitorjem in lovcem na davkoplačevalske subvencije pod lažno zeleno kamuflažo in floskulami o »zeleni« energiji in »obnovljivih virih energije«!
V 4. poglavju bomo nekaj besed namenili še energetski učinkovitosti in smiselnosti vetrnih elektrarn ter njihovemu ogljičnemu odtisu ter problematiki njihove razgradnje in za okolje izredno obremenjujočih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati. Velike vetrne lopute in generatorje s strupenimi olji zakopavajo v zemljo, kot so nekdaj v nekaterih neosveščenih okoljih metali stare štedilnike, pralne stroje in hladilnike v gozdne jame. Je to zdaj ta tako opevana »trajnostna« in »zelena« prihodnost!?
Foto: Charlie Riedel/AP
O avtorju
Mag. Tomaž Ogrin, roj. 1940 v Ljubljani, na Prulah. Je magister kemije, ki se na Inštitutu Jožef Stefan še zmeraj ukvarja s poučevanjem in uvajanjem mladine v kemijsko-fizikalne poskuse. Je naravovarstvenik in okoljevarstvenik. Diplomiral je kot kemijski tehnolog na Katedri za fizikalno kemijo, s področja elektrokemije, magistrsko delo pa opravil na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo Inštituta Jožef Stefan (IJS), na novo odkritih spojinah ksenona s fluorom. Potem je bil več deset let v industriji, v Iskri – baterije Zmaj kot tehnolog in kasneje kot vodja razvoja novih, litijevih baterij, ki so jih razvijali skupaj s Kemijskim inštitutom. Na Inštitut Jožef Stefan se je vrnil na program Šole eksperimentalne kemije za mladino, kot dopolnilo šolskim programom (na primer tekoči dušik, tekoči kisik, suhi led-ogljikov dioksid, vodik, utekočinjanje zemeljskega plina, helij in pojavi kot je kemiluminiscenca, spekter sončne svetlobe in nevidnih sevanj), kjer obravnavajo tudi varno delo s kemikalijami, petardami in podobnimi izdelki, da se zmanjša število nesreč med mladino. Je član ocenjevalne komisije za Gorenjsko za raziskovalne naloge učencev in dijakov v programu Zveze za tehnično kulturo Slovenije – ZOTKS: Gibanje znanost mladini. Je tudi prejemnik priznanja Prometej znanosti, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija za odličnost v komuniciranju znanosti. Je tudi član Društva za varstvo Alp CIPRA Slovenija. In kot sam pravi, »spadam med prostovoljce na področju obrambe okolja in narave in seveda s tem povezanim zdravjem ljudi«.
O tekstu
Večina teksta »Hrup vetrnih elektrarn je zdravju škodljiv«, avtorja mag. Tomaža Ogrina je bil prvič in v treh delih objavljen septembra, oktobra in novembra 2020 v občinskem glasilu Občine Hrpelje Kozina. Za besedilo, katerega drugi del objavljamo danes, smo prvotno napovedali, da bo tudi na našem spletnem portalu Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom objavljeno v treh delih, a smo se odločili, da prvotni tretji del, zaradi pomembnosti problematike razdelimo na dva dela, tako da bo današnjemu sledil še četrti del. Besedilo je je avtorsko dopolnjeno in aktualizirano januarja 2023! Uredništvo Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Foto: dtn.com
In še nekaj besed avtorja o tem, kako se je začel ukvarjati s problematiko zdravju nevarnega nizkofrekvenčnega hrupa!
»Z nizkofrekvenčnim hrupom sem se prvič srečal v našem bloku. Takrat pri nas vetrnice še niso bile aktualne. V kletnih prostorih bloka smo dobili garažni ansambel in z njim bobne. Igranje bobnarja, ki je bil iz naše družine, se je slišalo v nekatera stanovanja v višjih nadstropjih, kot zvočne vibracije, na primer iz radiatorjev. Tako so se ljudje pritoževali.
Avtomatično sem dobil nalogo, naj ta hrup nekako zadušim. Hm, treba bo malo ponoviti snov iz univerzitetne fizike, sem si mislil, a se je to izkazalo za premalo aplikativno za naš primer. Potem sem pa odkril knjigi dr. Jegliča in dr. Feferja, Osnove akustike in Elektroakustika, 1992, profesorjev s Fakultete za elektrotehniko. Rezultat je bil, da bi morali garažo tesno obložiti z debelo oblogo s čim večjo maso, kar pa je bilo popolnoma nemogoče. A so fantje potem problem rešili sami, s preselitvijo v neko zaklonišče.
Problem hrupa me je spremljal tudi pri delu v industriji in na Inštitutu Jožef Stefan, vsaj v okviru varstva pri delu. A tudi zares ob eksplozijah, na primer pokalnega plina (zmes vodika in zraka) in podobnih, pri eksperimentiranju na inštitutu, kjer že nekaj let kot magister kemije izobražujem mladino, skozi kemijsko-fizikalne poskuse, ki jih sami izvajajo. Zaradi tega seveda še zdaleč nisem akustik, torej strokovnjak za hrup, četudi veliko listam po knjigi dr. Mirka Čudine, Tehnična akustika, 2014, profesorja Fakultete za strojništvo. Nisem torej akustik, se pa že vrsto let poglabljam v to problematiko. Akustika hrupa nizkih frekvenc je v Sloveniji slabo poznana, zato smo člani iniciative, ki kritično pristopamo k načrtom za gradnjo množice vetrnih elektrarn v Sloveniji, hvaležni akustiku dr. Ferdinandu Deželaku, ki je specializiran tudi za hrup vetrnih elektrarn in, ki nam odkriva to, odmaknjeno področje hrupa. To se pojavlja tudi v mestih, na primer pri obratovanju velikih klimatskih naprav in toplotnih črpalk, kjer že prihaja do pritožb, saj ljudje zaradi tega hrupa ne morejo spati. Ta hrup vdira skozi zaprta okna in je bistveno različen od hrupa prometa. Kot pri vetrnicah. Pri nas pa ministrstvo za okolje in prostor mirno spi in noče izdelati predpisov za to področje hrupa. S tem je doseglo, da inšpekcije nimajo podlage za ukrepanje. Komu to koristi pa lahko ugibamo. Pomislimo pa vendar na velika »korupcijska tveganja«, kot se temu zadnje čase lepo reče!«
Foto: Patrick Pleul / AFP
Več: »TUDI PRI NAS SO TAKŠNI »BREZZOBI« LJUDJE. A NIKOMUR NE GRE TAKO SLABO, DA BI MORAL PRODATI NAŠE IN SVOJE ZDRAVJE. PA OČITNO BODO… KER LAHKO.«, Tea Lubej, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 20. januar 2023, https://anaasicsic.com/2023/01/20/tudi-pri-nas-so-taksni-brezzobi-ljudje-a-nikomur-ne-gre-tako-slabo-da-bi-moral-prodati-nase-in-svoje-zdravje-pa-ocitno-bodo-ker-lahko/
Več: »V ZNANSTVENEM IN STROKOVNEM SVETU JE NESPREJEMLJIV HRUP VETRNIH ELEKTRARN DEJSTVO! NEKATERE BOLEZENSKE SPREMEMBE NEIZOGIBNO PRIZADENEJO NOTRANJE ORGANE VSEH, KI SO IZPOSTAVLJENI NIZKOFREKVENČNEMU IN INFRAZVOČNEMU PULZIRANJU VETRNIH TURBIN!«, 2. del, Mag. Tomaž Ogrin, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 16. januar 2023, https://anaasicsic.com/2023/01/16/v-znanstvenem-in-strokovnem-svetu-je-nesprejemljiv-hrup-vetrnih-elektrarn-dejstvo-nekatere-bolezenske-spremembe-neizogibno-prizadenejo-notranje-organe-vseh-ki-so-izpostavljeni-nizkofrekvencnem/
Več: »HRUP VETRNIH ELEKTRARN JE ZDRAVJU ŠKODLJIV, ZARADI PULZNE VIBRACIJE, KI NAS NEVIDNO, A V RESNICI SILOVITO ZADENE!«, 1. del, Mag. Tomaž Ogrin, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 10. januar 2023, https://anaasicsic.com/2023/01/10/hrup-vetrnih-elektrarn-je-zdravju-skodljiv-zaradi-pulzne-vibracije-ki-nas-nevidno-a-v-resnici-silovito-zadene/
Več: »VETRNE ELEKTRARNE NIKAKOR NE MOREJO BITI EKO, GEO IN BIO PRIJAZNA ENERGIJA, ČE JE UMEŠČENA V OHRANJENI NARAVI! NEVZDRŽNA JE NENASITNOST DRUŽBE, KI ZAHTEVA VEDNO VEČ ENERGIJE NA RAČUN NARAVE! NESPREJEMLJIVA JE DEGRADACIJA EDINSTVENE KULTURNE IN SVETOVNE NARAVNE DEDIŠČINE!«, Tomaž Zorman, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 7. februar 2022, https://anaasicsic.com/2022/02/07/vetrne-elektrarne-nikakor-ne-morejo-biti-eko-geo-in-bio-prijazna-energija-ce-je-umescena-v-ohranjeni-naravi-nevzdrzna-je-nenasitnost-druzbe-ki-zahteva-vedno-vec-energije-na-racun-narave-nes/
Več: »SRN Z MLADIČI IN KOŠUT S TELETI NI VEČ NA OBMOČJU VETRNE ELEKTRARNE!« ALI, KAKO NAM SENOŽEČANI IN VRHOVCI KAŽEJO, ZAKAJ SO LOVCI RES NEPOGREŠLJIVI, KREDIBILNI IN NEZAMENLJIVI NARAVOVARSTVENIKI TER ZGLEDNI VARUHI NARAVE!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 5. februar 2022, https://anaasicsic.com/2022/02/05/srn-z-mladici-in-kosut-s-teleti-ni-vec-na-obmocju-vetrne-elektrarne-ali-kako-nam-senozecani-in-vrhovci-kazejo-zakaj-so-lovci-res-nepogresljivi-kredibilni-in-nezamenljivi-naravovarstven/
Več: SENOŽEŠKI LOVCI: »VETRNE ELEKTRARNE BI NEPOPRAVLJIVO RAZVREDNOTILE ŽIVLJENJSKI PROSTOR LJUDEM IN PROSTOŽIVEČIM BITJEM NA TEM OBMOČJU TER TRAJNO SPREMENILE IN ONESNAŽILE NARAVO!« Lovci Lovske družine Senožeče // Zanjo Egon Colja, starešina Lovske družine Senožeče, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 2. februar 2022, https://anaasicsic.com/2022/02/02/vetrne-elektrarne-bi-nepopravljivo-razvrednotile-zivljenjski-prostor-ljudem-in-prostozivecim-bitjem-na-tem-obmocju-ter-trajno-spremenile-in-onesnazile-naravo/
Več: ALI JE VETRNA ENERGIJA RES PRAVA IZBIRA ZA SLOVENIJO?, Diego Loredan, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 20. januar 2022, https://anaasicsic.com/2022/01/20/ali-je-vetrna-energija-res-prava-izbira-za-slovenijo/
Več: VETRNA ENERGIJA NI ZELENA ENERGIJA! IN, KDAJ BO NARAVOVARSTVO ZMAGALO?, Ana Ašič, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 22. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/22/vetrna-energija-ni-zelena-energija-in-kdaj-bo-naravovarstvo-zmagalo/
Več: BOLJ KOT VIZJAKA BI BILO TA TRENUTEK TREBA VREČI IZ SLUŽBE NA MINISTRSTVU ZA OKOLJE TJAŠO GREGORIČ! ALI PA KAR OBA! IN ŠE KOGA!, Ana Ašič, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 18. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/18/bolj-kot-vizjaka-bi-bilo-ta-trenutek-in-takoj-treba-vreci-iz-sluzbe-na-ministrstvu-za-okolje-tjaso-gregoric-ali-pa-kar-oba-in-se-koga/
Več: PROBLEM SLOVENIJE JE, DA NI DOVOLJ VETRA, ČE PA ŽE, JE TO NEENAKOMERNA BURJA, KI NI NAJBOLJ PRIMERNA ZA PRIDOBIVANJE ELEKTRIKE, Dragan Arrigler, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 21. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/21/problem-slovenije-je-da-ni-dovolj-vetra-ce-pa-ze-je-to-neenakomerna-burja-ki-ni-najbolj-primerna-za-pridelovanje-elektrike/
Več: KO GRE ZA VPRAŠANJE ŽIVLJENJ VSEH BITIJ NA ENI STRANI TER DEGRADACIJE IN SMRTI NA DRUGI, MORA BITI ODGOVOR JASEN!, Miloš Šonc, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 23. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/23/ko-gre-za-vprasanje-zivljenj-vseh-bitij-na-eni-strani-ter-degradacije-in-smrti-na-drugi-mora-biti-odgovor-jasen/
Foto: rechargenews
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022, 2023©Vse pravice pridržane.
