»Evropsko, nemško, slovensko in še kakšno naravovarstvo, javnost in sploh vsi se bomo morali zresniti in se iz računalniških sobic podati v resničnost, zares v okolje in prostor in v naravo, med ljudi, ki ne živijo v Dortmundu ali Berlinu, kjer je mnogim morda važno samo to, da imajo dovolj elektrike za svoje avtomobilčke in sploh za vse, kar jim pade na pamet, pa že mirno spijo, da je le na tem značka »eko«; da je le vse svetlo, četudi so nekje na drugem koncu dežele ljudje ob miren sen, in ob vse, kar jim je kdaj pomenilo v življenju; da so le urbane torbe iz recikliranih vlaken, pa kanabis na njih, kot znak zelenega; ter polne glave “ekoboljševističnih” pamfletov, v katerih je v imenu neke prihodnosti in iluzornega bodočega »dobrega«, povožena in degradirana sedanjost, ta narava, ti ljudje, to življenje tukaj in zdaj!«
Foto: Benjamin Rasmussen
Odziv: zagovorniki vetrnic vs. Ana Ašič
Foto: Francis Gardler, Benjamin Rasmussen, greenpeace.org
Odziv na tekst: BOLJ KOT VIZJAKA BI BILO TA TRENUTEK TREBA VREČI IZ SLUŽBE NA MINISTRSTVU ZA OKOLJE TJAŠO GREGORIČ! ALI PA KAR OBA! IN ŠE KOGA!
22. december 2021
Ko smo v soboto s tekstom o načrtovani postavitvi vetrnic v Dolenji vasi na Senožeškem in včeraj še s tehtnim odzivom nanj z našim spletnim portalom očitno zelo vznemirili nekatere naše sicer cenjene bralce, slovenske zagovornike vetrnic in, kot pravijo, naravovarstvenike, smo prejeli vrsto zelo ogorčenih kratkih sporočil, ki več ali manj vsa temeljijo na dveh bistvenih stavkih; prvenstveno pa večinoma na tem, da se, kljub našemu povabilu, naj se pridružijo diskusiji in malce obširneje in predvsem argumentirano predstavijo naši javnosti svoja stališča, večinoma ne želijo javno izpostaviti.
Rdeči niti večine teh ostrih in kratkih odzivov sta, kot že rečeno, dve. Ena je provokativna dikcija in pričakovanje, da Ana Ašič ne bo zagovarjala stališča, da so vetrnice in vetrna energija bolj uničujoče za okolje kot jedrska energija oziroma pričakovanje, da ne bo »vetrnic zavračala bolj kot nuklearke«. Drugo pa, jasno izraženo stališče, ki je kot nekakšen skupni imenovalec večine teh odzivov, najbolj eksplicitno izražen v enem od teh dopisov, kjer sicer cenjeni diskutant, meni, da »smo kot varuhi narave zavezani k medsebojni podpori in razumevanju, ker je to edina pot, da bomo uspešnejši od uničevalcev narave in zdravega okolja«.
Vsi bralci in obiskovalci naše angažirane in, to si vsekakor upamo trditi, avtentične publicistične spletne strani, ste še zmeraj najlepše vabljeni k diskusiji, ki, to je res, ima na naši spletni strani nekaj okvirov, ki jih narekuje, prvič, uredniška politika, kjer želimo, da diskutanti s svojim pravim imenom in priimkom z odzivi javno stojijo za svojimi stališči; in drugič, malce obširnejše odzive (vsaj 20 do 30 vrstic) terja tudi naš morda res precej »nefleksibilen« magazinski oblikovni format, ki nas v marsičem omejuje, a se je na drugi strani, vsaj po odzivih sodeč, številnim našim stalnim bralcem zelo priljubil, med drugim seveda tudi zaradi »izčiščene« in »brezreklamne« podobe, kot nam pišete.
Tako da se polemike o vetrnicah in o vsem, kar prinašajo v prostor, na naši spletni strani šele začenjajo. In, kot smo že v soboto zapisali, bo treba o vsem tem še zelo poglobljeno spregovoriti in vso mitologijo sodobnih »energijskih vetrnih kultov« temeljito prevetriti, odstreti z njih vse tančice zavajanj in zmot ter odkrito spregovoriti o dognanjih in hudih problemih, ki so jih v vseh teh letih vetrnice že pokazale; jasno povedati, da »obnovljivost« ni samoumevno in na dolgi rok nujno zares nekaj dobrega, in da ima tudi ta paradigma svoje domino efekte; ter v dobro narave, ljudi in vsega planeta vetrno energijo popolnoma detabuizirati! Danes pa kot odgovor, ki ga očitno nekateri želijo od nas, le zelo na kratko.
Vetrna energija ni zelena energija! In je eden velikih onesnaževalcev in uničevalcev narave, habitatov, biodiverzitete in predvsem zdravega bivalnega okolja! Vetrna polja in vse, kar po 20 letih, kolikor je njihova običajna življenjska doba, puščajo za seboj, so po vsem svetu, tudi v Nemčiji, kjer imajo s tem veliko izkušenj, na Norveškem, Danskem, v Španiji in v Združenih državah Amerike, že močno postavili pod vprašaj tudi najbolj kredibilni in iskreni okoljevarstveniki, saj stojijo pred nerešljivo nalogo, kaj in kam zdaj z vsem tem, kar brezskrupulozno okoriščanje z javnim denarjem in subvencijami pušča za seboj: milijonske tožbe, tisoče hektarjev uničene zemlje, zarjavelo kramo, degradirano pokrajino, odpadke iz steklenih vlaken, ki jih je v bistvu nemogoče zares »zeleno« in »brezogljično« reciklirati, umrle in težko ponesrečene vzdrževalce, bolne ljudi, pregnane živali in prebivalce, ki ne morejo več normalno bivati v svojem avtohtonem okolju in domačem kraju. Vse to za minimalne energetske učinke in maksimalno uničenje, opustošenje in degradacijo bivalnega okolja in narave ter za, marsikje, enormne korupcijske posle!
Foto: greenpeace.org
Poklicno kot novinarka in osebno tudi kot sicer malce svoja, a vendarle v bistvu prava »aristotelovka«, sem vselej in povsod iskreno in predano najprej zavezana resnici! Bolj kot idejam. In bolj kot »prijateljem«. Resnica o vetrni energiji niso iluzorne podobe iz archicada, s katerimi razni pridobitniki in »ekomočniki« mažejo oči in resnični pogled ljudem na to, kakšno bo življenje z vetrnicami, ampak je to resničnost, ki je marsikdaj in marsikje zelo kruta za tiste, ki tam živijo; za ljudi, za živali, za vso naravo in za vse okolje.
Tako da, ko smo v resnici, smo zmeraj tudi na strani narave. Ali še bolj jasno: samo z vso resnico se lahko resnično zavzemamo za dobro narave!
Evropsko, nemško, slovensko in še kakšno naravovarstvo, javnost in sploh vsi se bomo morali zresniti in se iz računalniških sobic podati v resničnost, zares v okolje in prostor in v naravo; med ljudi, ki ne živijo v Dortmundu ali Berlinu, kjer je mnogim morda važno samo to, da imajo dovolj elektrike za svoje avtomobilčke in sploh za vse, kar jim pade na pamet, pa že mirno spijo, da je le na tem značka »eko«; da je le vse svetlo, četudi so nekje na drugem koncu dežele ljudje ob miren sen, in ob vse, kar jim je kdaj pomenilo v življenju; da so le urbane torbe iz recikliranih vlaken, pa kanabis na njih, kot znak zelenega; ter povsod pametne polne glave “ekoboljševističnih” pamfletov, v katerih je v imenu neke prihodnosti in iluzornega bodočega »dobrega«, povožena in degradirana sedanjost, ta narava, ti ljudje, to življenje tukaj in zdaj!
Nenazadnje je Josif Visarionovič Stalin tudi pustil umreti od lakote deset milijonov Ukrajincev, in »vsaj« 26 milijonov vseh…za boljšo prihodnost Rusije oziroma Sovjetske zveze! Žal, te še zdaj ni! In je nikoli ne bo, ker cilj pač ne opravičuje sredstev! Nikoli in nikdar! Nikjer! Narava in njeno ohranjanje pa sploh ne preneseta takšnih »boljševističnih« manipulacij!
Velike vetrnice in vetrna energija so ena od teh! Nedopustnih! Še zlasti za majhna, ekološko fragilna in občutljiva naravna in bivalna okolja. V Sloveniji zato enostavno ne bi smela stati niti ena sama! Kdor je na Slovenskem zares predan naravi in njenemu ohranjanju, to ve zelo dobro!
Slovensko, nemško, evropsko in katero koli naravovarstvo pa ne bo »uspešnejše od uničevalcev narave in zdravega okolja«, če bo složno vztrajalo in »se podpiralo« pri takšnih zelenih prevarah, ampak šele potem, ko bo res brez vsake skrivne računice sestopilo z vseh pozicij ideološkega in političnega aktivizma in se bo podalo na pot resnice in resničnega prizadevanja in posluha za naravo in ljudi. Takrat bo nepremagljivo!
Foto: Francis Gardler
Po novici je zgodba. Za njo smo mi. Sic! Publicistika s pogledom.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Majhen portal. Za velike zgodbe.
2019,2020,2021©Vse pravice pridržane.
