BOLJ KOT VIZJAKA BI BILO TA TRENUTEK IN TAKOJ TREBA VREČI IZ SLUŽBE NA MINISTRSTVU ZA OKOLJE TJAŠO GREGORIČ! ALI PA KAR OBA! IN ŠE KOGA!

Na naši spletni strani v resnici le redko »napadamo« ad personam, saj nas prvenstveno zanima splet okoliščin in globlji vzroki, ki pripeljejo do posameznih kontroverznih dejanj, dogodkov, pojavov in anomalij. A ko danes na spletni strani Primorskih novic beremo, kako je v sredo na javni predstavitvi državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn v bližini Dolenje vasi na Divaškem ob opozorilih prizadetih prebivalcev, zaradi škode, ki jo bodo v primeru uresničitve sporne gradnje večjega števila dvestometrskih vetrnic utrpeli vsi, ki tam živijo, odgovorila predstavnica okoljskega ministrstva Tjaša Gregorič »češ, da bo država plačala odškodnino, če se bo izkazal škodljiv vpliv na ljudi« (Sic!), pa lahko ob tako cinični izjavi neke uradnice ministrstva, ki ga slovenski davkoplačevalci vzdržujemo zato, da bi naše okolje in prostor in prebivalce v njem v resnici varovalo pred degradacijo in škodljivimi odločitvami in posegi, zapišemo le še to, da bi bilo treba ta trenutek bolj kot Vizjaka takoj vreči iz službe na ministrstvu za okolje in prostor to Tjašo Gregorič! Ok, »magari« oba! In še koga! Še kje!

Foto: Getty Images

Tekst: Ana Ašič

Foto: Patrick Pleul, Getty Images, Facebook

18. december 2021

Cenjeni novinarski kolegici Primorskih novic, Petra Mezinec s poročanjem o javni predstavitvi državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn v neposredni bližini Dolenje vasi na Divaškem v prispevku »Vetrnice naj si zgradijo na svojem dvorišču« in Marica Uršič Zupan z odličnim, jasnim in jedrnatim komentarjem »Ko neznani kapital piha proti ljudem« danes, 18. decembra 2021, slovensko javnost sijajno opozarjata na problematiko, pred katero si, na eni strani, marsikdo zatiska oči ali pa res ob pomanjkanju in nepoznavanju vseh »dimenzij« in resničnosti vetrnih poslov in polj verjame manipulacijam teh »vetrnikov«; na drugi strani pa v somračnih mreženjih vetrne interesno politično uradniške sprege, prav ti »vetrniki« na račun narave, okolja, prostora, nemočnih prebivalcev ter s pomočjo servilnih in morda še kaj! uradnikov že brezskrupulozno gradijo »infrastrukturo« za to veliko »zeleno prevaro« in dobičke, ki jih bodo skovali z njo!

Vedeti moramo namreč to, da na območjih, kjer ne pihajo konstantni močni oceanski vetrovi; kjer sta geografija in geomorfologija, da ne govorimo o habitatih in biodiverziteti! izjemno občutljiva; kar vse velja za širše mediteransko območje, v katerem je pravzaprav vsa Slovenija; tu, v teh okoljih so ideje o postavitvi vetrnic in vetrnih elektrarn v prvi vrsti izraz zaslužkarskih apetitov in lovilcev ter lovilk milijonskih evro eko subvencijskih sredstev!

Subvencije za postavitev vetrnic; subvencije z obratovanje; subvencije za vzdrževanje; subvencije za vse; plus degradacija zemljišč, narave in okolja, v katerega so ti betonsko kovinski monstrumi postavljeni; strupena olja, ki jih vetrnice potrebujejo in »proizvajajo« ob delovanju; vse vizualno in zvočno ter infrazvočno onesnaženje in škodljivost za zdravje; degradacija okolja in narave, ker je treba do teh vetrnic speljati infrastrukturo za povezavo v elektrosisteme; pa elektrika, ki jo vsakič za zagon turbine v resnici potrebuje vsaka vetrnica; da ne govorimo o tem, da taka vetrnica deluje največ dvajset let, potem pa se povsod po svetu soočajo z neznosnimi in nerešljivimi problemi njihove razgradnje; vse našteto daje v takih okoljih, kot je slovensko, na koncu absolutno nesprejemljivo ceno ne le na ta način proizvedene elektrike; ampak sploh postavitve vetrnic kot takih v okolje in prostor!

Pri tem je treba vedeti še to, da je v mediteranskem energetskem »bazenu«, zaradi povezav nekaterih »vetrničarjev« z energetskimi in finančnimi akterji, ki so vpleteni v umor malteške preiskovalne novinarke Daphne Caruana Galizie, to »vetrništvo« tudi nelagodno konotirano s krvjo ubite novinarke. Zadnje afere z vetrnimi polji v Črni gori in korupcijske povezave, na katere je opozarjala pokojna novinarka zelo brane spletne strani Running Commentary preden so ji podtaknili bombo, govorijo prav o tem. Nekateri tamkajšnji akterji, ki so se po Malti in Črni gori letos »smukali« tudi po Sloveniji in okoli slovenske vlade, pa navdajajo z neprijetnim občutkom ter zloveščo bojaznijo, da bi se v tem smislu Slovenija »pridružila« Malti in Črni gori kot tretji srhljivi »otok« tovrstnih poslov v Mediteranu.

Foto: Facebook

»Kar pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor – kjerkoli v Sloveniji – bode v oči, je popolna odsotnost vsakršne predhodne strokovne razprave,« piše danes v omenjenem komentarju Marica Uršič Zupan, kredibilna novinarska kolegica, ki je, mimogrede, pred nekaj dnevi postala nova varuhinja pravic gledalcev v javnem zavodu RTV Slovenije.

»Najprej o tem, ali ob šibkem vetrnem potencialu na območju Slovenije in zato majhnem izkoristku koristi, ki jih prinašajo vetrne elektrarne v obliki obnovljive energije, odtehtajo škodo, ki jo povzročijo okolju, naravi in ljudem v okolici. Pa tudi zelenemu turizmu, ki so ga kraške in brkinske občine prav te dni zapisale v strategijo. Izračuni, ki jih je pred leti pripravila divaška občina, kažejo, da ne, zato je že leta 2004 sklenila, da nasprotuje postavitvi vetrnih elektrarn na svojem ozemlju. Toda v Sloveniji občine in občani na svojem niso gospodar. Državni prostorski načrt, s katerim investitor umešča v prostor velike vetrne elektrarne, “povozi” vse občinske sklepe. Občina lahko nanj poda le smernice, občani povedo mnenje v javni obravnavi, pripravljalci državnega prostorskega načrta pa vse to lahko upoštevajo ali ne. In praviloma ne upoštevajo. Tretji problem je odsotnost normativov, ki varujejo najdragocenejše – zdravje ljudi: normativov za nizkofrekvenčni in infra hrup ter posledično oddaljenost vetrnih turbin. Pri tej bi morali nujno upoštevati tudi relief okolice in druge dejavnike. Četrti dejavnik, ki še povečuje dvome domačinov, so pobudniki gradnje. Tako kot pri že propadlem poskusu postavitve vetrnic na greben nad Rodikom in Artvižami in začasno zamrznjenem projektu Senožeških brd gre tudi pri vetrnih poljih Dolenja vas in Griže za podjetji brez zaposlenih, brez kapitala in brez prihodkov. Celo več, eno izmed dveh podjetij, ki bi postavili 25 vetrnih turbin na Senožeškem, je imelo lani 74.000 evrov izgube. Kako naj jima občani verjamejo, da sta resni podjetji, ki ne bosta jutri zaprli vrat in pustili na gmajni kupov betona, železa in nevarnega olja? In kako jim verjame direktorat za energijo, ki je v njunem imenu dal pobudo za DPN?« pronicljivo zaključuje Marica Uršič Zupan svoj komentar »Ko neznani kapital piha proti ljudem«.

K dejstvom in vprašanjem, ki sta jih obe novinarski kolegici Primorskih novic, Petra Mezinec in Marica Uršič Zupan, izpostavili v obeh današnjih objavah o spornem umeščanju in sploh spornosti vetrnic in vetrne energije v visoko kvalitetna naravna in bivalna okolja; pa seveda ob vsem, na kar že leta opozarjajo prizadeti prebivalci, varuhi narave, okoljevarstveniki in premnogi inženirji vseh strok ter energetiki, se bo treba še zelo poglobljeno vračati, še zlasti ob vse hujših in vse močnejših političnih in interesnih pritiskih, ki so dobili dodatnega vetra v jadra z mnogokrat premalo selektivnimi razmisleki in histeričnim »brezogljičnim« aktivizmom ter z vse bolj totalitarnim zaslužkarskim »ekoboljševizmom«, ki altruistična zelena prizadevanja iz konca sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja pod sloganom »misli globalno, deluj lokalno« v tretjem tisočletju sprevrača le še v brezobzirno surovi »uničuj lokalno, služi globalno«!

Foto: Facebook

A tisto, kar je nujno zapisati danes, ko na spletni strani Primorskih novic beremo, kako je v sredo na javni predstavitvi državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn v bližini Dolenje vasi na Divaškem ob opozorilih prizadetih prebivalcev, zaradi škode, ki jo bodo v primeru uresničitve sporne gradnje dvestometrskih vetrnic utrpeli vsi, ki tam živijo, odgovorila predstavnica okoljskega ministrstva Tjaša Gregorič »češ, da bo država plačala odškodnino, če se bo izkazal škodljiv vpliv na ljudi« (Sic!); ob tem torej, ob tako tako cinični izjavi neke uradnice ministrstva, ki ga slovenski davkoplačevalci vzdržujemo zato, da bi naše okolje in prostor in prebivalce v njem v resnici varovalo pred degradacijo in škodljivimi posegi, pa moramo in lahko zapišemo le še to, da bi bilo treba ta trenutek bolj kot Vizjaka takoj vreči iz službe na ministrstvu za okolje in prostor uradnico Tjašo Gregorič! Ok, »magari« oba! In še koga! Še kje!

Da si Gregoričeva upa tako govoriti!? Da si kot državna uslužbenka privošči to predrznost in norčevanje ne le iz lokalnih prebivalcev, ampak kar iz vse slovenske javnosti ter s tem na nek način »vzpostavlja« to diskurzivno in operativno situacijo, kjer »bomo pač nekaj speljali, potem bomo pa ugotavljali, ali je to res škodljivo; in, če je, bomo naknadno razmišljali o odškodninah; in, če bodo odškodnine, jih bomo pač plačevali vsi!«

In to ona, ki je tu prva, da kot servis državljanov razmišlja, da do tega v nobenem smislu in primeru ne pride! Ona, ki je samo po milosti božji ali nevemkateri v tej lagodni in čudoviti službi, si drzne ne le tako razmišljati in govoriti, ampak očitno tudi tako delovati! Nezaslišano! Niti enega dne več ne bi smela ta ženska in vse in vsi njej podobni preživeti v državni službi! S kakšno lahkostjo ta ženska govori, da bo država, torej državljani, plačala odškodnine, tudi bogve koliko milijonske, zato, ker ona ne opravlja svojega dela tako, kot treba! Pa kdo je to vzel v službo!?! A ni nihče preveril njenega dometa!?! In, za vsak primer, tudi njenih povezav!? Tako, kot bi bilo treba nujno in stalno delati nekakšne »varnostne preverke kontaminiranosti« pri vseh državnih uradnikih in uslužbencih, ki imajo opravka z »investitorji« in interesniki vseh vrst!

In to! Prav to! Ta ležerna brezbrižnost, nekakšna vzvišena nedotakljivost in naravnost žaljiv cinizem pristojnih državnih uradnikov do ene strani; pa servilnost do druge, je ta »banalnost zla«, zaradi katere nas toliko stane delovanje te države; tega našega »servisa državljanov«, ki je že toliko desetletij in iz dneva v dan vse večji počepalnik in nekakšno nemarno »mačje stranišče« za vse vrste najbolj umazanih in brezskrupuloznih interesov z vseh vetrov! Državni uradniki in uradnice pa, žal, vse večji sinonim za vse to! In, še za kaj!?!

Foto: Patrick Pleul

Več: »VETRNICE NAJ SI ZGRADIJO NA SVOJEM DVORIŠČU«, Petra Mezinec, Primorske novice, 18. december 2021, https://www.primorske.si/primorska/srednja-primorska/vetrnice-naj-si-zgradijo-na-svojem-dvoriscu?pk_campaign=web_notify_18-12-2021_1011&pk_source=web_notify&utm_campaign=web_notify_18-12-2021_1011&utm_source=web_notify

Več: »KO NEZNANI KAPITAL PIHA PROTI LJUDEM«, Marica Uršič Zupan, Primorske novice, 18. december 2021, https://www.primorske.si/2021/12/17/ko-neznani-kapital-piha-proti-ljudem

Foto: Getty Images