»Aktualna zakonska ureditev postavitve vetrnih elektrarn je zelo toga in pomanjkljiva, predvsem z vidika vpliva na okolje, ki ni niti omenjen. Po večletnih izkušnjah se je predvsem v tujini pokazalo, da imajo vetrne elektrarne zelo velik vpliv na okolje – na naravo, živali in na zdravje ljudi. Zaradi teh enormnih negativnih vplivov na okolje so se povsod po Evropi, kjer so postavljene vetrne elektrarne, ustanovile skupine in organizacije, ki opozarjajo na ta problem in zahtevajo podrobnejšo zakonsko ureditev. Nekatere evropske države so temu sledile in so zakonodajo že podrobneje uredile, druge so še v fazi sprejemanja, tretje, oz. pristojni organi le-teh, pa se te pravne luknje ne zavedajo, oz. se je ne želijo zavedati in ne delajo potrebnih korakov k ureditvi tega področja. Med njimi je tudi Slovenija.«
Foto: Arhiv Diego Loredan in CI za zaščito Senožeških Brd
Odziv: Diego Loredan, Civilna iniciativa za zaščito Senožeških Brd
Foto: Arhiv Diego Loredan in Civilna iniciativa za zaščito Senožeških Brd
Odziv na tekst: VETRNA ENERGIJA NI ZELENA ENERGIJA! IN, KDAJ BO NARAVOVARSTVO ZMAGALO?
Odziv na tekst: BOLJ KOT VIZJAKA BI BILO TA TRENUTEK TREBA VREČI IZ SLUŽBE NA MINISTRSTVU ZA OKOLJE TJAŠO GREGORIČ! ALI PA KAR OBA! IN ŠE KOGA!
20. januar 2022
Proizvodnja električne energije je danes ključnega pomena za človeštvo. Dandanes je okolje vedno bolj onesnaženo, glavni krivec pa je človeški faktor, ki proizvaja razne naravi neprijazne produkte za zadovoljitev njegovih potreb. Vendar pa se vplivi na okolje že kažejo kot odgovor narave – spremembe podnebnih razmer, onesnaženosti zraka, toplogredni plini in še kaj bi se našlo. Izkoriščanje obnovljivih virov energije ima v nacionalni energetski politiki Slovenije pomembno mesto. V zadnjih letih se ambicije na tem področju še povečujejo. Temeljni namen energetske politike je zagotoviti trajnostno ravnanje z energijo, zato bo ta okvir opredeljeval tri vidike trajnosti – podnebno sprejemljivost, zanesljivost oskrbe ter konkurenčnost. Vsi trije vidiki bodo morali biti spoštovani, da bo odločitev štela kot trajnostna in torej sprejemljiva.
Akcijski načrt 2010-2020 in Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije, sprejet 28.02.2020
Na podlagi direktive Evropskega sveta 2009/28 mora Slovenija do leta 2020 doseči 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije, oz. doseči vsaj 27 odstotni delež OVE v končni rabi energije do leta 2030. V ta namen je vlada že sprejela Akcijski načrt za obdobje 2010-2020, ter Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt s katerim je določila cilje, kako doseči ta delež.
Ministrstvo za infrastrukturo navaja, da smo se zavezali EU, kar je napačno in zavajajoče. Slovenija je dolžna na dve leti poročati o napredku uresničevanja te direktive, na podlagi česar je ob neizpolnjevanju zadanih ciljev dolžna spremeniti Akcijski načrt. Torej Slovenija lahko spremeni svoje cilje uresničevanja te direktive.
Foto: Arhiv Diego Loredan in CI za zaščito Senožeških Brd // Velika slovenska naselbinska razpršenost “kontraindicira” nameščanje vetrnih elektrarn; vetrnična industrializacija in uničevanje poslednjih območij narave, ki so največje bogastvo in potencial Slovenije, pa je prav tako nedopustno!
Prav tako se naša država ni zavezala Evropski uniji za izgradnjo vetrnih elektrarn, temveč za dosego 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije do leta 2020 oziroma 27 odstotni delež do leta 2030 in se sama odloči, na kakšen način bo to naredila in katere obnovljive vire bo uporabila (!). Po podatkih Statističnega urada (https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10057) je siceršnji delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije leta 2020 znašal 25%. Da bi zastavljeni cilj dosegla, je Slovenija morala manjkajoči delež energije iz obnovljivih virov zagotoviti z mehanizmom statističnega prenosa obnovljive energije iz druge države članice EU. Doseženi delež za 2020 je v Sloveniji namreč znašal 24,1 % in zato je Slovenija na podlagi sporazuma s Češko izvedla statistični prenos 465 GWh energije iz obnovljivih virov.
Vetrna energija – problem ali rešitev?
Na prvi pogled se zdi, da so najboljša rešitev za naše rastoče podnebne in energetske krize prav vetrne elektrarne. In vendar, vetrna energija ni tako popolna, kakor bi pričakovali. Podrobnejši pregled pokaže, da sta za rabo potenciala vetra poleg omejitve vplivov na okolje in naravo omejitvi tudi dostopnost lokacij za postavitev vetrnih elektrarn in dostopnost elektro-energetskega omrežja.
Foto: Arhiv Diego Loredan in CI za zaščito Senožeških Brd // Postavljanje vetrnic pomeni trajno uničenje in industrializacijo najkvalitetnejših naravnih habitatov, tal, rastja in živalstva
»Če je vetrna energija dostopna in učinkovita, kot pravijo, zakaj potrebuje subvencije za uspeh? Odgovor na to vprašanje kaže, da vetrna energija ni to, za kar se jo predstavlja. Današnji zagovorniki energetskega preobrata, ki financirajo naložbe v veter in sonce, zahtevajo ukinitev subvenciji za fosilna goriva in hkrati zahtevajo subvencije zase, saj brez njih preprosto ne morejo delovati. Z milijardami državnih subvencij gradijo, kar želijo. Danes ni nič drugače, kot je bilo pred 50 leti. Razlika je v tem, da so subvencije za fosilna goriva zagotavljale več desetletij stabilno omrežje in poceni električno energijo, medtem, ko je pri vetrnih elektrarnah mogoče videti samo, da stabilnost omrežja upada, stroški naraščajo, delovna mesta upadajo, narava pa se spreminja v industrijska območja.«
Tudi brez okoljskih in naravovarstvenih omejitev se ne splača graditi vetrnih elektrarn predaleč stran od (gozdnih) cest in možnosti priključitve na obstoječe električno omrežje. Če pa k temu prištejemo še omejitve zaradi varovanja narave in okolja, kakršnekoli gradnje vetrnih elektrarn na področjih, ki so pod naravovarstvenim režimom Natura 2000, pa je potencial za gradnjo večjega števila velikih vetrnih polj v Sloveniji precej omejen. Za primer: 100 velikih vetrnih elektrarn bi lahko zagotovilo med 3% in 5% električne energije, ki jo v Sloveniji porabimo danes. Razvoj novih tehnologij in spremembe vetrovnosti lahko sicer ob nizki stopnji rasti porabe električne energije poveča njen delež, vendar ne moremo pričakovati, da bi v Slovenij lahko velik delež električne energije pridobili z izkoriščanjem energije vetra.
Vetrna energija obljublja čist in brezplačen vir elektrike, ki naj bi zmanjšali našo odvisnost od uvoženih fosilnih goriv in proizvodnjo toplogrednih plinov ter drugih virov onesnaževanja. Ali je to res?
Foto: Arhiv Diego Loredan in CI za zaščito Senožeških Brd
Velike vetrne elektrarne, ki se v zadnjem času pojavljajo pri nas, predstavljajo nov vir hrupa. Tovrstni zelo visoki objekti, ki že vizualno kvarijo izgled krajine in ogrožajo nekatere živalske vrste, zaradi svoje višine predstavljajo še praktično nezaslonjene vire hrupa, ki se lahko nemoteno razširja na velike oddaljenosti. Obratovanje velikih VE ima za posledico seveda poganjanje in vrtinčenje velikih zračnih mas, kar, kot že povedano, ustvarja nizkofrekvenčni (NF) in infrazvok (IZV), ki pa za razliko od naravnih virov ne prenaša nobenih koristnih temveč izključno škodljive informacije; običajno pa trajajo tudi daljši čas in se pogosto ponavljajo. Zaradi tega bi moralo biti načrtovanju velikih VE in njihovemu umeščanju v prostor posvečena velika pozornost, kar pa se pri nas žal še ne dogaja. Tako smo priča postavitvi in načrtovanju večjega števila velikih VE, ne da bi odgovorni predhodno poskrbeli za primerne študije in seznanili prebivalce z morebitnimi nevarnostmi in negativnimi vplivi, katerim so oziroma bodo zaradi njih izpostavljeni.
Danes lahko opazujemo navdušenje nad vetrom, vendar je potrebno odgovoriti na vprašanja kdaj, kje, koliko in čemu? Kaj so dejstva?
Foto: Arhiv Diego Loredan in CI za zaščito Senožeških Brd // “Če pogledamo evropske podatke ugotovimo, da smo po prevetrenosti na predzadnjem mestu.” Na gornji karti je Slovenija v sivi coni “not suitable for wind energy”, “neprimerno za vetrno energijo”.
Naj navedem nekaj neprimernosti izkoriščanja vetrne energije:
● Hitrost vetra se spreminja ves čas – na ta način je stopnja izkoriščenosti zelo nizka.
● Vetrne elektrarne ne proizvajajo velikega deleža energije – vedno potrebujejo drage državne subvencije, kar ima za posledico visoke cene električne energije za potrošnike.
● Cena elektrike je višja, kakovost elektrike, ki jo proizvajajo pa nižja – mi pa smo tisti, ki bomo plačevali višjo ceno elektrike – pri tem pa okolja ne bomo ohranjevali, ampak degradirali. Vidite v tem smisel?
● Nobena vetrna elektrarna ni sposobna sama zagotoviti potrebe po električni energiji – vedno jo je potrebno dopolniti z drugimi viri proizvodnje električne energije.
Foto: Arhiv Diego Loredan in CI za zaščito Senožeških Brd // Postavljanje vetrnic pomeni trajno uničenje in industrializacijo najkvalitetnejših naravnih habitatov // Surove priprave za postavitev ene same vetrnice // In 50? In sto? In dvesto njih?
● Vetrne elektrarne negativno vplivajo tudi na vrednost nepremičnin, glede na bližino posameznega objekta do vetrnih elektrarn – v petih različnih študijah se strinjajo, da je ta padec med 11% in 40% za stanovanja, ki se nahajajo do 2 km od vetrnih elektrarn.
Glavni argument za vetrnice naj bi bilo zmanjševanje CO2. Na osnovi zadnjih raziskav o podnebnih spremembah, se je ugotovilo nekaj zanimivih dejstev.
Prvič: Zvišanje koncentracije CO2 v preteklosti je sledilo globalnemu segrevanju, ne pa obratno. To zavrže teorijo, da je prišlo do podnebnih sprememb zaradi emisij CO2.
Drugič: Največja količina toplogrednih plinov ni plin CO2, ampak vodna para, s faktorjem najmanj 30. Do tega prihaja zaradi izhlapevanja iz svetovnih morjih in rek, kot tudi iz rastlin. Glede tega, ne moremo storiti nič, ker gre za povsem naraven proces skozi milijoni let obstoja zemlje.
Trenutna raven CO2 v ozračju je 400 ppm, za razliko od 280 ppm pred industrijsko revolucijo. Vendar pa je povečanje CO2 dejansko koristno za rastline, ker rastejo hitreje.
Vprašanje: Zakaj ta lov na čarovnice proti emisijam CO2? Mogoče zaradi prodaje dovoljenj oz. zelenih kuponov ogljika?
Odgovor: To so veliki poslovni interesi proizvajalcev vetrnih elektrarn in lastnikov zemljišč, ki prejemajo subvencije za njihovo postavljanje.
Foto: Arhiv Diego Loredan in CI za zaščito Senožeških Brd // Francoska jedrska elektrarna Fessenheim, 1760 megavatov, obkrožena z 850 vetrnicami, ki bi lahko zagotovile le četrtino proizvodnje JE.
Nemčiji je veter “dal vetra”
Nemčija, kot vodilna evropska država pri umeščanju vetrnih elektrarn, je zgrešila večino svojih ciljev na področju energetske politike, vključno s cilji varovanja podnebja.
Res je, da se je vlada zdaj že upokojene Merklove že leta trudila prikriti dejanske številke. Vendar pa je podrobnejši pregled stroškov, ki so bili z veliko prefinjenostjo razdeljeni na številne posamezne prispevke in pomešani z drugimi postavkami, že septembra 2019 pokazali, da so stroški “energetskega prehoda” dosegli astronomske višine. Kljub temu si Robert Habeck, predsednik nemških Zelenih in sedanji zvezni minister za gospodarstvo in varovanje podnebja, želi ciljno podvojitev deleža »obnovljivih virov« v mešanici električne energije do leta 2030. Navedel je, da bo za dosego tega cilja potrebno 1.000 do 1.500 vetrnih elektrarn na leto. To je nekoliko presenetljivo, saj ob trenutni zalogi 31.000 vetrnih elektrarn, nekatere vsako leto dosežejo konec življenjske dobe in jih je treba zamenjati. Ker je njihova predvidena življenjska doba največ 20 let, jih je treba vsako leto zamenjati 1.550.
Številka od 1.000 do 1.500 vetrnih elektrarn na leto, ki jo je minister omenil, ne bi zadostovala niti za vzdrževanje trenutnega števila vetrnic. Za predvideno podvojitev do leta 2030 bi bilo treba poleg 1.550 vetrnih elektrarn, ki naj bi jih zamenjali, vsako leto postaviti še 3.875 – skupaj 5.425 vetrnih elektrarn. kar posledično pomeni, da za dosego okoljskih ciljev za leto 2030 bi bilo potrebno umestiti 139.000 vetrnih elektrarn s skupnimi stroški najmanj 1000 miljard.
Neuspeh…! Milijarde gredo v nič v obliki “znižanja CO2”, ki stagnira skoraj 10 let! Ne samo, da sonce in veter nista nadoknadila drastičnega zmanjšanja jedrskih elektrarn v letu 2016, ampak se je proizvodnja električne energije iz sonca in vetra drastično zmanjšala. To pomeni, da Nemčija dobesedno nima nobenega napredka glede znižanja izpustov CO2 v zadnjem desetletju. Med državami, ki prispevajo največji delež k skupnim evropskim izpustom CO2, ostaja daleč pred vsemi Nemčija s 25-odstotnim deležem, sledijo ji Italija (11,7 odstotka), Poljska (11,5 odstotka), Francija (10,8 odstotka) in Španija (8,1 odstotka). Navedena peterica držav tako prispeva skoraj tri četrtine vseh izpustov CO2 v EU.
Na drugem koncu lestvice pa je med državami z najmanjšim deležem k skupnim evropskim emisijam CO2 tudi Slovenija (0,5-odstotni delež). (http://www.nas-stik.si/novice/category/obnovljivi-viri)
Prikrita dejstva in negativen vpliv na naravo, živali in zdravje ljudi!
Aktualna zakonska ureditev postavitve vetrnih elektrarn je zelo toga in pomanjkljiva, predvsem z vidika vpliva na okolje, ki ni niti omenjen. Po večletnih izkušnjah se je predvsem v tujini pokazalo, da imajo vetrne elektrarne zelo velik vpliv na okolje – na naravo, živali in na zdravje ljudi. Zaradi teh ogromnih negativnih vplivov na okolje so se povsod po Evropi, kjer so postavljene vetrne elektrarne, ustanovile skupine in organizacije, ki opozarjajo na ta problem in zahtevajo podrobnejšo zakonsko ureditev.
Nekatere evropske države so temu sledile in so zakonodajo že podrobneje uredile, druge so še v fazi sprejemanja, tretje, oz. pristojni organi le-teh, pa se te pravne luknje ne zavedajo, oz. se je ne želijo zavedati in ne delajo potrebnih korakov k ureditvi tega področja. Med njimi je tudi Slovenija.
Foto: Arhiv Diego Loredan in CI za zaščito Senožeških Brd // “Edinstvena” zasnova na svetu: prostorski načrt za Senožeško, po katerem naj bi bilo 6 naselij popolnoma obkroženo z velikimi, zdravju nevarnimi vetrnimi elektrarnami in obsežno zaledno primorsko naravno okolje brezobzirno spremenjeno v najbolj razvrednoteno industrijsko cono!
Učinkovitost vetrnih elektrarn?
Vetrne elektrarne še vedno ne morejo zagotavljati električne energije v predvidljivih časih. Proizvodnja vetrnih elektrarn je zelo spremenljiva v daljšem časovnem obdobju, vendar časi, ko vetrna elektrarna proizvede največ električne energije ne sovpada s časom, ko je moč najbolj potrebna.
Razpoložljivost elektrarn nam pove, kako zanesljivo lahko računamo na energijo elektrarne. Majhna razpoložljivost pomeni, da mora imeti energetski sistem 100-odstotno rezervo v drugih oblikah energije. Vedeti moramo, da vetrna elektrarna doseže svojo nazivno moč komaj pri hitrosti vetra 16 m/s – 58 km/h, pri hitrosti vetra 4 m/s – 14 km/h se priklopi na omrežje, pri hitrosti vetra 25 m/s – 90 km/h pa se izključi (podatki so odvisni od tipa vetrnice). Razpoložljivost je odstotek časa, ko elektrarna daje energijo v omrežje. Razpoložljivost vetrnih elektrarn je približno 15- do 20-odstotna. Za primerjavo: pri jedrski elektrarni je razpoložljivost približno 92-odstotna. Zaradi vetrnih elektrarn ne bo skupna potrebna zmogljivost ostalih energetskih objektov nič manjša. Razen klasične hidroenergije teh energetskih virov ne poganjajo toliko sonce, veter in organski odpadki, temveč v največji meri subvencije – ali denar.
Foto: Arhiv Diego Loredan in CI za zaščito Senožeških Brd // Francozi tega, takšne razglednice Pariza, najbrž ne bi dopustili..!
Analiza skoraj 3000 kopenskih vetrnih elektrarn – največja tovrstna študija do sedaj je pokazala, da se nameščene VE obrabijo hitreje, kot je navedeno s strani proizvajalcev. Prava doba delovanja je 12 do 15 let! Vlade in proizvajalci VE delajo izračune na predpostavki, da imajo VE življenjsko dobo od 20 do 25 let.
Avtor poročila prof. Gordon Hughes ekonomist na Univerzi v Edinburghu in nekdanji energetski svetovalec Svetovne banke, je odkril, da se “obremenitveni faktor” – ocena izkoristka VE, ki temelji na deležu proizvedene električne energije, dejansko zmanjša od 24 odstotkov v prvih 12 mesecih delovanja na samo 11 odstotkov po 15 letih. Dr. John Constable, direktor REF (fundacija za obnovljivo energijo), je dejal: “Ta raziskava potrjuje sum, da kljub desetletnim velikodušnim subvencijam vetrni industriji ni uspelo spodbuditi inovacije, ki so potrebne, da bi bil ta sektor konkurenčen.«
Ekonomičnost vetrnih elektrarn? Vetrna energija ni rešitev, je problem! Več vetrne energije je zgrajene, slabša je njena ekonomičnost in višji so stroški električne energije.
Od sistema, ki je bil narejen tako, da ustreza potrebam družbe po električni energiji, gremo v situacijo, ko je treba celotno družbo, vključno z drugo proizvodnjo električne energije, prilagoditi tako, da bo koristila posamezni vrsti proizvodnje. Vetrna energija ni rešitev, je problem! Več vetrne energije je zgrajene, slabša je njena ekonomičnost in višji so stroški električne energije.
“Zdi se, da niti tisti, ki zagovarjajo “obnovljive vire”, ne vedo, kaj so in kakšne bodo posledice njihove uporabe. Politiki lahko rečejo karkoli z nedefiniranimi, olepševalnimi koncepti, kot so “obnovljivi”, “trajnostni” in še kaj; s tem pa samo zavajajo javnost in potrošnike.”
Politika ponavlja, “da se moramo spremeniti”. Toda zakaj se moramo preklopiti na nekaj, kar je veliko slabše od tega, kar smo imeli! V primerjavi z jedrsko energijo naložba v vetrno energijo pomeni večkratno povečanje izpustov ogljikovega dioksida! Je to klimatsko pametno?
Foto: Arhiv Diego Loredan in CI za zaščito Senožeških Brd // Proizvajalci obljubljajo 20 letno trajnost vetrnic; praksa kaže povprečje 12 do 15 let. Potem ostajajo nerešljivi problemi z odpadki, ki jih ni mogoče reciklirati // Je zagrebanje loput iz neuničljivih steklenih vlaken okoljevarstveno in zeleno?
Povprečna cena električne energije za zasebna gospodinjstva se je v Nemčiji od preloma tisočletja povečala s 13,94 na 29,42 centa na kWh. To ustreza povečanju za 111% ali 6% na leto.
Po evropski statistiki odjemalci električne energije v Nemčiji plačajo približno dvakrat več kot njihovi sosedi na Češkem (15,8 centa) in na Poljskem (13,9 centa)
“Glede same donosnosti naložbe vetrnih elektrarn v energetiko pa moram spomniti, da to naložbo plačujemo davkoplačevalci z višjo ceno električne energije. Tukaj gre za odliv ogromnih dobičkov v zasebne roke nekaj posameznikov, medtem ko primanjkuje denarja za razvoj v gospodarstvu in odpiranje novih delovnih mest!”
Kako je po svetu?
Kot je dejal Fatih Birol, izvršni direktor International Energy Agency, Mednarodne agencije za energijo: “Trenutno letno porabimo 129 milijard dolarjev za subvencioniranje sončne in vetrne energije, da bi spodbudili več ljudi, da uporabljajo današnjo neučinkovito tehnologijo, vendar ti viri izpolnjujejo le 1,1% naših svetovnih potreb po energiji. Ocenjujem, da bosta do leta 2040, ko bomo za dodatne subvencije porabili ogromnih 3.500 milijard dolarjev, sonce in veter še vedno izpolnila manj kot 5% naših potreb.”
Edini ukrep, ki bi ga državljani lahko sprejeli in bi pomenil spremembo, bi bil, zahtevati veliko povečanje sredstev za raziskave in razvoj zelene energije. Na ta način bi ti viri energije sčasoma postali dovolj poceni, da bi lahko ukinili fosilna goriva. To je pravi način pri boju proti podnebnim spremembam.
Foto: Arhiv Diego Loredan in CI za zaščito Senožeških Brd
Anglija ni dovolj vetrovna, da bi opravičila vlaganje v gradnjo novih kopenskih vetrnih elektrarn. »Ekonomika projekta ne bi delovala«, pravi Hugh McNeal, izvršni direktor vetrne industrije. V Sloveniji pa nas prepričujejo, kakšne vetrne kapacitete imamo. Če pogledamo evropske podatke ugotovimo, da smo po prevetrenosti na predzadnjem mestu.
Danska vlada je opustila načrte za izgradnjo petih vetrnih polj na morju, ker bi s tem proizvedena električna energija postala predraga za danske potrošnike. Ugotovili so, da Danci ne morejo prenesti stalnega povečanja cen električne energije. Cena električne energije je na skandinavskem trgu padla iz 31 EUR za 1 MWh (2012) na 21 evrov za 1 MWh (2015).
Razliko v ceni so pokrili s povečanjem subvenciji in strošek prenesli na končne porabnike.
Ocena vlade je, da bi v prihodnjih letih Danci porabili za nakup energije iz novih elektrarn na veter do 10,6 milijarde dolarjev – cena za potrošnike bi bila previsoka, saj se že sedaj soočajo z najvišjimi cenami električne energije v Evropi. “Ne moremo sprejeti tega, ker že sedaj zasebni sektor in gospodinjstva plačujejo preveč. Danska politika obnovljivih virov se je izkazala za predrago,” je dejal danski okoljski minister Lars Christian Lilleholt.
Foto: Arhiv Diego Loredan in CI za zaščito Senožeških Brd // Si kdo želi to!?
Nemčija. Po izračunih nemškega gospodarskega inštituta IW se bo strošek energetskega prehoda letos spet precej povečal, in sicer na okoli 31 milijard.
Irska je zavrnila gradbeno dovoljenje za 240 milijonov € vreden projekt vetrnih elektrarn.
Avstrija. Stroški zelene električne energije v Avstriji so se v letu 2016 povečali za skoraj 17 odstotkov. Leta 2012 so gospodinjstva plačala 40 € kot dajatev za zeleno električno energijo, leta 2013 že 65 €, leta 2014 pa več kot 80 €, letos pa malo več kot 100 €. Povprečno gospodinjstvo, ki je porabilo približno 3.500 KWh na leto, je v letu 2016 plačalo 103 €. V letošnjem letu pa bo plačalo 120€. Razlog za take cene dajatev tiči v subvencijah za zeleno električno energijo.
STROŠKI RAZSTAVLJANJA VETRNIC OSTANEJO LASTNIKU ZEMLJIŠČA!
»Vetrno industrijo ne zanima objavljanje zneskov. Občin, ki pogosto sklepajo slabe pogodbe, tudi ne. Iz Francije je na voljo ocena stroškov rušitvenega podjetja v departmaju Aisne iz leta 2014. Stroški demontaže vetrne elektrarne znašajo 350.000 EUR brez DDV. Če je najemodajalec zemljišča (lastnik, kmet) za 15 let najemnine zaslužil 150.000 EUR za pristanek o najemu svoje zemlje, je v resnici prevaran. Če bo moral financirati demontažo, bo imel izgubo v višini 200.000 EUR !!!! Ker za vse odgovarja in stroške razgradnje nosi lastnik zemljišča, ki je po koncu obratovanja dolžan vzpostaviti prvotno stanje, investitorji v resnici ne želijo lastništva vetrnih polj, ampak le najem! Tega se večina lastnikov zemljišč, ki vidijo le zaslužek in najemne rente, ne zaveda!« Diego Loredan, CI za zaščito Senožeških Brd
Lažna pričakovanja so odlično gojišče za špekulacije!
V prispevku je prikazan pogled na problematiko uvajanja obnovljivih virov električne energije, v konkretnem primeru vetrnih elektrarn, z druge strani. Glede na uvodna razmišljanja in prikazane probleme bi si bilo mogoče ustvariti vtis, da je pot, ki so si jo začrtali v Evropi in za katero upamo, da ji ne bodo sledili tudi drugod po svetu, napačna. Osnovni namen je pojasniti tudi drugo plat zgodbe, ki se je zlasti »druga stran« prevečkrat izogiba.
V javnosti to zbuja lažna pričakovanja in je odlično gojišče za različna špekulativna razmišljanja, uveljavljanje parcialnih interesov na lokalnem nivoju, politično promocijo, ali preprosto za opozarjanje posameznikov, ki čutijo potrebo po pozornosti. Neredko gre za grobo zavajanje javnosti.
Verjamem, da pometanje problemov pod preprogo na dolgi rok ne more obroditi sadov, zato je potrebno problematiko oskrbe z energijo vedno obravnavati celovito, saj je le na ta način moč zagotoviti, da bodo odločitve blizu optimalnim glede na potrebe ljudi, ekonomiko in ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
Foto: Arhiv Diego Loredan in CI za zaščito Senožeških Brd // Temeljenje ene vetrnice.
Več: VETRNA ENERGIJA NI ZELENA ENERGIJA! IN, KDAJ BO NARAVOVARSTVO ZMAGALO?, Ana Ašič, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 22. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/22/vetrna-energija-ni-zelena-energija-in-kdaj-bo-naravovarstvo-zmagalo/
Več: BOLJ KOT VIZJAKA BI BILO TA TRENUTEK TREBA VREČI IZ SLUŽBE NA MINISTRSTVU ZA OKOLJE TJAŠO GREGORIČ! ALI PA KAR OBA! IN ŠE KOGA!, Ana Ašič, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 18. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/18/bolj-kot-vizjaka-bi-bilo-ta-trenutek-in-takoj-treba-vreci-iz-sluzbe-na-ministrstvu-za-okolje-tjaso-gregoric-ali-pa-kar-oba-in-se-koga/
Več: PROBLEM SLOVENIJE JE, DA NI DOVOLJ VETRA, ČE PA ŽE, JE TO NEENAKOMERNA BURJA, KI NI NAJBOLJ PRIMERNA ZA PRIDOBIVANJE ELEKTRIKE, Dragan Arrigler, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 21. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/21/problem-slovenije-je-da-ni-dovolj-vetra-ce-pa-ze-je-to-neenakomerna-burja-ki-ni-najbolj-primerna-za-pridelovanje-elektrike/
Več: KO GRE ZA VPRAŠANJE ŽIVLJENJ VSEH BITIJ NA ENI STRANI TER DEGRADACIJE IN SMRTI NA DRUGI, MORA BITI ODGOVOR JASEN!, Miloš Šonc, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 23. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/23/ko-gre-za-vprasanje-zivljenj-vseh-bitij-na-eni-strani-ter-degradacije-in-smrti-na-drugi-mora-biti-odgovor-jasen/
Foto: Arhiv Diego Loredan in CI za zaščito Senožeških Brd
Po novici je zgodba. Za njo smo mi. Sic! Publicistika s pogledom.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Dragi bralci in bralke, za nas od nekdaj šteje vsaka zgodba. Ali šteje tudi za vas, veste v resnici le vi. In le vi sami lahko to tudi poveste. Z dobro mislijo, besedo ali dejanjem. Za vse smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Ustanovitelj in izdajatelj neodvisnega angažiranega in avtentičnega spletnega portala Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom
HIŠA ZVEZD
Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana
Svetimo v temi!
Matična številka: 2262479000 Davčna številka: 13951866
Transakcijski račun: SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom
je neodvisni spletni medij, publicistični spletni portal magazinskega tipa, ki z angažiranimi in avtentičnimi profesionalnimi publicističnimi in novinarskimi prijemi tedensko osvežuje svoje spletne strani in javnosti prinaša vsebine s področja narave, okolja in prostora ter njihovega prepleta z vsemi dimenzijami javnega, političnega, kulturnega, gospodarskega in družbenega življenja doma in po svetu.
Idejni rojstni dan Ana Ašič Sic! Publicistike s pogledom je na Gornjem trgu v Ljubljani
18. novembra 2018.
Na slovenskem in svetovnem spletu je portal začel delovati
13. aprila 2019.
V razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije je bila Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom vpisana
1. septembra 2020
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022©Vse pravice pridržane.
