»HRUP VETRNIH ELEKTRARN JE ZDRAVJU ŠKODLJIV, ZARADI PULZNE VIBRACIJE, KI NAS NEVIDNO, A V RESNICI SILOVITO ZADENE!«

Kljub vsem pomislekom, spoznanjem in dognanjem znanosti, zlasti fizike, akustike, nizkofrekvenčnih zvočnih raziskav, medicinskih in zdravstvenih ved ter kljub vsem drugim kontroverznim družbenim, finančnim in nesprejemljivim bivanjskim in okoljskim vidikom, referendumskemu izidu in volji lokalnih prebivalcev, je slovenska vlada v četrtek, 5. januarja 2023, sprejela še en državni prostorski načrt (DPN) za vetrne elektrarne v občini Divača. Projektu 11 vetrnic s teoretično močjo vsake do 6 MW, večino časa pa blizu 0 MW, pravijo polje vetrnih elektrarn (PVE) Dolenja vas, pred nosom istoimenskega naselja. Bolj kot polje tej postavitvi pritiče ime gozd vetrnih elektrarn, saj je njihova glavna karakteristika višina, preko 200 m, še enkrat višje od obstoječe. Prebivalci so upravičeno ogorčeni. Na referendumu so sprejeli sklep, da ne dovolijo več vetrnih elektrarn, na osnovi izkušenj z obstoječo, ki jim uničuje zdravje; in občina Divača je rezultat potrdila. Vlada pa prebivalce povsem ignorira, kot da bi vetrnice stale v puščavi brez prebivalcev. Ne gre za pojav ”ne na mojem dvorišču”, ampak za realno uničevanje bivalnih razmer in zdravja, ne le tu, ampak po vsej Sloveniji. Katere so tiste razgrete glave, ki so pripravljene za dobiček hlapčevsko uničevati edinstveno krajino in škodovati lastnim državljanom?

Foto: Patrick Pleul/AFP

V vladnem sklepu se omenja še druge DPN in sicer: DPN Zajčica (9 VE), DPN Senožeška brda (40 VE) v občini Divača in v pripravi DPN Griže-Veliko polje (14 VE), takoj čez občinsko mejo v občini Sežana.

Če bi bili vsi DPN realizirani, prebivalcem okrog 15 naselij preostane le še izselitev, saj bi bili obkroženi z vetrnicami, kot nikjer v svetu.

Mnoge države so že precej posejane z vetrnimi elektrarnami zato proizvajalci in »trgovci« zavzeto iščejo »prazne« lokacije. Tako ta naval na Slovenijo postane razumljivejši. Kot investitorji se pri nas večinoma pojavljajo podjetja brez zaposlenih in največkrat tudi brez denarja. Računajo pač na tuj, večinoma davkoplačevalski denar, preskrbeti morajo le gradbeno dovoljenje. Seveda gredo s tem tudi subvencije najprej tujcem za odplačilo vložkov. Zaposlenih pri vetrnih elektrarnah ni! To so daljinsko vodeni industrijski stroji, tako kot hidroelektrarne.

Foto: Spire

Zato je edino logična zahteva prebivalcev, da dokler ni teh predpisov, politika ne sme načrtovati industrijskih con z vetrnimi elektrarnami, niti izdajati energetskih in drugih dovoljenj zanje! Navsezadnje je Slovenija zelo majhen prostor in poselitve so dokaj razpršene. Hrup vetrnih elektrarn lahko seže več kilometrov daleč, še posebej, če vetrne elektrarne stojijo na višje ležečih lokacijah.

Poleg tega pa ima hrup vetrnih elektrarn še eno, za zdravje zelo škodljivo posebnost! Vetrna elektrarna oddaja zračne vibracije v ritmu vrtenja krakov vetrnice in sicer na način pulzov, sunkov. Vsakič ko gre krak mimo stebra vetrne elektrarne; in tudi, ko zareže zrak zaradi sile vetra, odda pulzno vibracijo, ki nas nevidno, a v resnici silovito zadene!

Foto: George Rose

Gostujoče pero // uvod in tekst: mag. Tomaž Ogrin

Foto: Patrick Pleul/AFP, George Rose, Jens Büttner/DPA, David Smith, Shutterstock

10. januar 2023

Sodobna definicija zdravja opredeljuje zdravje kot splošno vrednoto in bistveni vir za produktivno in kakovostno življenje slehernega posameznika in skupnosti kot celote. Zdravje torej ni le odsotnost bolezni.

Dovolj je že, da zaradi hrupa vetrnih elektrarn ne moreš zaspati. Ali pa te zbudi sredi noči in ti ne pusti spati naprej. Niti zaprta okna ne pomagajo. Gre za poseben hrup, ki je bistveno drugačen od hrupa prometa. Poleg tega je ta vir hrupa, to je vetrna elektrarna, na nekem mestu stalno, 20 do 25 let, kolikor je njena življenjska doba. Po tem času, tako se dogaja v Nemčiji, na isto mesto postavijo novo, še za 25 let. Tako, da so cele generacije prebivalcev izpostavljene temu hrupu. Posledice potem niso samo v preprečevanju spanja ali v glavobolih, ampak se v organizmu dogajajo bolezenske spremembe. Tega hrupa se ne da preprečiti, kajti njegov izvor je v gibanju krakov vetrne elektrarne skozi zrak.

Tudi v Sloveniji imamo izkušnje s tem hrupom

Nad Dolenjo vasjo v Krajevni skupnosti Senožeče, občina Divača, 850 m od prvih hiš, obratuje vetrna elektrarna z nazivno (teoretično) močjo 2,3 megavata (MW), ki običajno dela z močjo 1 MW, saj v Sloveniji, tudi na Primorskem nimamo stalnih močnejših vetrov. Prebivalci so bili sprva naklonjeni njeni postavitvi, že po dobrem letu obratovanja vetrnice pa so odločno proti. Tudi z referendumom leta 2014 v KS Senožeče, katerega rezultat je tudi občinski svet občine Divača sprejel.

28. februarja 2014 pa so poslali ministru za infrastrukturo in prostor Samu Omerzelu pismo, v katerem opisujejo tudi vpliv tega hrupa na spanje:

”Ko so vremenski pogoji za delovanje vetrnice ugodni, človek težko normalno funkcionira. Ponoči, ko bi človek potreboval mir in tišino, da se naspi in odpočije za naslednji delovni dan, je to žal nemogoče. Če nam že uspe nekako zaspati, nas zbudi sredi noči in od spanja se lahko poslovimo. Kako je drugi dan, pa si lahko predstavljate – kot po prekrokani noči. In to je dan na dan, noč za nočjo. In tako nas je situacija privedla do tega, da smo začeli preko spleta “izobraževanje” o vetrnicah, in med drugim ugotovili, da poleg fascinantnega slišnega hrupa, oddaja še nizkofrekvenčne zvoke, ki so zelo nevarni za zdravje ljudi – pa nam tudi tega ni nihče predstavil!”

Foto: Jens Büttner/DPA

Od takrat se ni nič spremenilo. Zasebni lastnik vetrnice je niti ponoči noče ustaviti. Pomembnejši mu je dobiček. Prijave inšpektorjem niso dale rezultatov, saj so izjavljali, da za hrup vetrnih elektrarn ni predpisov. In teh še danes ni. Politika v navezavi s kapitalom jih noče sprejeti, kljub mnogim protestom in predlogom nevladnih organizacij in civilnih iniciativ.

V čem je posebnost hrupa vetrnih elektrarn?

Z izrazom hrup označujemo neželeno zvočno valovanje ali vibracije (lokalne spremembe pritiska) zraka, ki zadenejo ves naš organizem, ne le slušni del. Večinoma ga slišimo (preko bobniča se prenaša v notranjost ušesa), obstajajo pa tudi vibracije, ki jih le čutimo, slišimo pa ne. In vetrne elektrarne oddajajo hrup ravno v tistem delu vibracij, ki jih slabše slišimo (nizkofrekvenčni hrup, pod 200 Hz) ali pa sploh ne (infrazvok, pod 20 Hz). Vibriranje zraka (spremembe pritiska) izražamo s številom vibracij na sekundo, ki ga imenujemo frekvenca, ime za enoto pa je hertz (Hz).

Merilo za vpliv vibracij na naš organizem pa ni zgolj slišnost, ampak še bolj vibracije, ki jih posamezni deli organizma občutijo. To, da nekih vibracij ne slišimo, še ni dokaz, da jih ni.

Tovrstne vibracije niso lastnost le vetrnih elektrarn, ampak se ljudje pritožujejo tudi v mestih in ob določenih industrijskih obratih. Vzrok so slabo nameščene velike klimatske naprave na strehah ali določeni veliki vrteči stroji.

Foto: Shutterstock

Hrup vetrnih elektrarn pa ima še eno, za zdravje zelo škodljivo posebnost. Vetrna elektrarna oddaja zračne vibracije v ritmu vrtenja krakov vetrnice in sicer na način pulzov, sunkov. Vsakič ko gre krak mimo stebra vetrne elektrarne; in tudi, ko zareže zrak zaradi sile vetra, odda pulzno vibracijo, ki nas nevidno, a silovito zadene.

Zakaj predpisi za merjenje hrupa na delovnem mestu in v okolju ne zadoščajo za merjenje hrupa vetrnih elektrarn?

Predpisi določajo merjenje slišnega hrupa oziroma je merjenje prilagojeno človeškemu ušesu. Hrup tako merimo z mikrofonom, ki ne upošteva manj slišnega ali neslišnega hrupa. To naredijo tako, da ima mikrofon omejitev (filter) za manj slišni oziroma neslišni hrup. To je filter A. Enote za nivo hrupa so decibeli, kar pišemo kot dB. Ko merimo s filtrom A, označimo enoto z dBA. Tako Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/2018) predpisuje samo meritve s filtrom A, torej v dBA.

Vetrne elektrarne pa, kot rečeno, oddajajo škodljiv hrup izven dBA in sicer v nizkofrekvenčnem območju in kot infrazvok. Uredba torej ne zajame hrupa vetrnih elektrarn.

Napačno merjenje hrupa vetrnih elektrarn je razvidno iz spodnjega diagrama (prikazan na Mednarodnem znanstvenem posvetu: Hrup vetrnih elektrarn in mogoči vplivi na življenjsko okolje, Ljubljana, 15. januar 2020, avtor diagrama dr. Ferdinand Deželak). Levi diagram prikazuje meritev hrupa vetrne elektrarne v dBA (s filtrom A, tudi utež imenovan), desni diagram pa brez filtra, torej v dB.

Iz levega diagrama je razvidno, da filter A vedno bolj zmanjšuje obstoječi hrup proti nizkim frekvencam. Na skrajni levi je oznaka frekvence 12,5 Hz (kar spada v območje infrazvoka), kjer ta filter izmeri le še 5 dBA. Pravi hrup (vibracije) vetrne elektrarne dobimo, če filter A odstranimo in na skrajni levi desnega diagrama ravno tako pri frekvenci 12,5 Hz, izmerimo dejanski hrup vetrne elektrarne, ki znaša blizu 70 dB. To pa je izredno velika prekoračitev znosnega hrupa in je povsem nesprejemljiva za prebivalce. Posebno se to pozna ponoči, saj ta hrup zaradi nizke frekvence (velike valovne dolžine) prodira skozi zaprta okna, v stanovanjih pa se lahko še ojača zaradi resonance (odbojnih vibracij med stenami).

Zato bi morali meriti hrup vetrnih elektrarn tudi v stanovanjih. Pa še z dodatno zahtevo, da se merijo pulzi vibracij in ne povprečje kot sedaj predvidevajo neprimerni predpisi. V povprečjih se pulzne vibracije zabrišejo, čeprav so glavni vir škodljivih vplivov na zdravje.

Odsotnost in pomanjkljivost predpisov za merjenje hrupa vetrnih elektrarn

Politika ne dovoljuje merjenja hrupa vetrnih elektrarn brez filtra A, kaj šele, da bi postavila meje sprejemljivosti. Ustrezni predpisi so svetovni problem, čeprav marsikje veliko bolje rešen kot pri nas, saj se proizvajalci in investitorji v vetrne elektrarne, zaradi velikih dobičkov iz subvencij, strahovito borijo, da tega hrupa ne bi merili. In politike držav jim to omogočajo. Gre za zelo visoka korupcijska tveganja, saj so v igri veliki denarji.

Ena vetrna elektrarna z okrog 3 MW nazivne (teoretične) moči stane tudi 3 milijone evrov in več. Že 10 % provizije pomeni 300.000 evrov investitorju in še komu… Domnevamo torej lahko, da so vzrok za ignorantski odnos državnih institucij do prebivalcev prav velika korupcijska tveganja. Kot primer navajamo dejstvo, da je visoki uradnik na ministrstvu, ki načrtuje vetrne elektrarne pri nas, soustanovitelj dveh zasebnih zadrug za vetrne elektrarne, kar je bilo javno razkrito v letu 2019.

Foto: David Smith

Proizvajalci vetrnih elektrarn beležijo zmanjševanje proizvodnje, saj so mnoge države že precej posejane z njimi in zato iščejo prazne lokacije. Naval na Slovenijo postane razumljivejši. Kot investitorji se pri nas večinoma pojavljajo podjetja brez zaposlenih in brez dovolj denarja. Računajo pač na tuj denar, preskrbeti morajo le gradbeno dovoljenje. Seveda bi s tem tudi subvencije šle najprej tujcem za odplačilo vložkov. Zaposlenih pri vetrnih elektrarnah ni, to so daljinsko vodeni industrijski stroji, tako kot hidroelektrarne.

Zato je edino logična zahteva prebivalcev, da dokler ni teh predpisov, politika ne sme načrtovati industrijskih con z vetrnimi elektrarnami, niti izdajati energetskih in drugih dovoljenj zanje. Navsezadnje je Slovenija zelo majhen prostor in poselitve so dokaj razpršene. Hrup vetrnih elektrarn lahko seže več kilometrov daleč, še posebej, če vetrne elektrarne stojijo na višje ležečih lokacijah.

Bralci se lahko poslužijo tudi informacij o hrupu vetrnih elektrarn iz spleta. Posebna stran, ki objavlja mnoge dokumente in raziskave o hrupu vetrnih elektrarn je na primer www.epaw.org , to je kratica za European Platform Against Windfarms, torej evropska stran proti vetrnim poljem, ki združuje zelo veliko držav in tudi civilnih iniciativ ter društev, iz česar se vidi, kako velik je dejansko odpor prebivalcev proti vetrnim elektrarnam v Evropi, ki jim jih politika vsiljuje pred njihova bivališča ali z njimi uničuje okolje (gre tudi za izsekavanje gozdov) in onesnažuje prostor z zdravju škodljivim hrupom.

Slovenski novinarji ne želijo objavljati teh nasprotovanj, saj slepo podpirajo verovanje, da lahko z vetrnimi elektrarnami nadomestimo TEŠ6 ali jedrsko elektrarno Krško.

Foto: Shutterstock

Lahko pa se bralci posvetijo tudi razlagi hrupa vetrnih elektrarn in njegovih posledic v predavanju znanstvenice dr. Mariane Alves-Pereira, ki se že 30 let ukvarja s hrupom nizkih frekvenc (letališča in drugod, tudi vetrnih elektrarn) in, ki je imela v letu 2018 predavanje o tem v Ljubljani v Evropski Hiši in v KS Senožeče. Povezavi na to predavanje sta:

https://www.youtube.com/watch?v=sa2_dqLDmGk prevajano

https://www.youtube.com/watch?v=ZXCZ3OyklrE angleško

Imamo pa tudi odlično slovensko spletno stran, ki jo tekoče ureja Civilna iniciativa za zaščito Senožeških brd: https://www.senozeska-brda.si/ , kjer najdemo tudi tuje študije hrupa vetrnih elektrarn. V Senožeških brdih, KS Senožeče, občina Divača namreč hočejo postaviti 40 vetrnih elektrarn. Prebivalci so se ozavestili prav zaradi škodljivih vplivov hrupa že obstoječe vetrne elektrarne v Dolenji vasi, KS Senožeče in so zato logično proti nadaljnjim vetrnim elektrarnam.

So pa že znane prve odločitve sodišč, ki so presodili, da mora investitor zaradi hrupa vetrnih elektrarn te tudi odstraniti. Torej je škodljiv vpliv hrupa vetrnih elektrarn na zdravje tudi že sodno priznan. A bolje je preprečiti, kot pa se pravdati, še posebej ob odsotnosti predpisov za hrup vetrnih elektrarn. V 2. delu prispevka nameravamo objaviti primere iz sveta, ki jih je zelo veliko, ko se prebivalci v obupu zaradi hrupa vetrnih elektrarn tudi odselijo iz kraja bivanja.

Foto: Patrick Pleul/AFP

O avtorju

Mag. Tomaž Ogrin, roj. 1940 v Ljubljani, na Prulah. Je magister kemije, ki se na Inštitutu Jožef Stefan še zmeraj ukvarja s poučevanjem in uvajanjem mladine v kemijsko-fizikalne poskuse. Diplomiral je kot kemijski tehnolog na Katedri za fizikalno kemijo, s področja elektrokemije, magistrsko delo pa opravil na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo Inštituta Jožef Stefan (IJS), na novo odkritih spojinah ksenona s fluorom. Potem je bil več deset let v industriji, v Iskri – baterije Zmaj kot tehnolog in kasneje kot vodja razvoja novih, litijevih baterij, ki so jih razvijali skupaj s Kemijskim inštitutom. Na Inštitut Jožef Stefan se je vrnil na program Šole eksperimentalne kemije za mladino, kot dopolnilo šolskim programom (na primer tekoči dušik, tekoči kisik, suhi led-ogljikov dioksid, vodik, utekočinjanje zemeljskega plina, helij in pojavi kot je kemiluminiscenca, spekter sončne svetlobe in nevidnih sevanj), kjer obravnavajo tudi varno delo s kemikalijami, petardami in podobnimi izdelki, da se zmanjša število nesreč med mladino. Je član ocenjevalne komisije za Gorenjsko za raziskovalne naloge učencev in dijakov v programu Zveze za tehnično kulturo Slovenije – ZOTKS: Gibanje znanost mladini. Je tudi prejemnik priznanja Prometej znanosti, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija za odličnost v komuniciranju znanosti. Je tudi član Društva za varstvo Alp CIPRA Slovenija. In kot sam pravi, »spadam med prostovoljce na področju obrambe okolja in narave in seveda s tem povezanim zdravjem ljudi«.

O tekstu

Večina teksta »Hrup vetrnih elektrarn je zdravju škodljiv«, avtorja mag. Tomaža Ogrina je bila prvič in v treh delih objavljena septembra, oktobra in novembra 2020 v občinskem glasilu Občine Hrpelje Kozina. Besedilo, katerega prvi del objavljamo danes in bo na našem spletnem portalu Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom prav tako objavljeno v treh delih, je avtorsko dopolnjeno in aktualizirano januarja 2023!

Foto: Dtn

Še nekaj besed avtorja o tem, kako se je začel ukvarjati s problematiko zdravju nevarnega nizkofrekvenčnega hrupa!

»Z nizkofrekvenčnim hrupom sem se prvič srečal v našem bloku. Takrat pri nas vetrnice še niso bile aktualne. V kletnih prostorih bloka smo dobili garažni ansambel in z njim bobne. Igranje bobnarja, ki je bil iz naše družine, se je slišalo v nekatera stanovanja v višjih nadstropjih, kot zvočne vibracije, na primer iz radiatorjev. Tako so se ljudje pritoževali.

Avtomatično sem dobil nalogo, naj ta hrup nekako zadušim. Hm, treba bo malo ponoviti snov iz univerzitetne fizike, sem si mislil, a se je to izkazalo za premalo aplikativno za naš primer. Potem sem pa odkril knjigi dr. Jegliča in dr. Feferja, Osnove akustike in Elektroakustika, 1992, profesorjev s Fakultete za elektrotehniko. Rezultat je bil, da bi morali garažo tesno obložiti z debelo oblogo s čim večjo maso, kar pa je bilo popolnoma nemogoče. A so fantje potem problem rešili sami, s preselitvijo v neko zaklonišče.

Problem hrupa me je spremljal tudi pri delu v industriji in na Inštitutu Jožef Stefan, vsaj v okviru varstva pri delu. A tudi zares ob eksplozijah, na primer pokalnega plina (zmes vodika in zraka) in podobnih, pri eksperimentiranju na inštitutu, kjer že nekaj let kot magister kemije izobražujem mladino, skozi kemijsko-fizikalne poskuse, ki jih sami izvajajo. A zaradi vsega tega seveda še zdaleč nisem akustik, torej strokovnjak za hrup, četudi sem pa tja listam po knjigi dr. Mirka Čudine, Tehnična akustika, 2014, profesorja Fakultete za strojništvo.

Akustika hrupa nizkih frekvenc je v Sloveniji slabo poznana, zato smo člani iniciative, ki kritično pristopamo k načrtom za gradnjo množice vetrnih elektrarn v Sloveniji, hvaležni akustiku dr. Ferdinandu Deželaku, ki je specializiran tudi za hrup vetrnih elektrarn in, ki nam odkriva to, odmaknjeno področje hrupa. To se pojavlja tudi v mestih, na primer pri obratovanju velikih klimatskih naprav in toplotnih črpalk, kjer že prihaja do pritožb, saj ljudje zaradi tega hrupa ne morejo spati. Ta hrup vdira skozi zaprta okna in je bistveno različen od hrupa prometa. Kot pri vetrnicah. Pri nas pa ministrstvo za okolje in prostor mirno spi in noče izdelati predpisov za to področje hrupa. S tem je doseglo, da inšpekcije nimajo podlage za ukrepanje. Komu to koristi pa lahko ugibamo. Pomislimo pa vendar na velika »korupcijska tveganja«, kot se temu zadnje čase lepo reče!«

Foto: Patrick Pleul / AFP

Več: »VETRNE ELEKTRARNE NIKAKOR NE MOREJO BITI EKO, GEO IN BIO PRIJAZNA ENERGIJA, ČE JE UMEŠČENA V OHRANJENI NARAVI! NEVZDRŽNA JE NENASITNOST DRUŽBE, KI ZAHTEVA VEDNO VEČ ENERGIJE NA RAČUN NARAVE! NESPREJEMLJIVA JE DEGRADACIJA EDINSTVENE KULTURNE IN SVETOVNE NARAVNE DEDIŠČINE!«, Tomaž Zorman, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 7. februar 2022, https://anaasicsic.com/2022/02/07/vetrne-elektrarne-nikakor-ne-morejo-biti-eko-geo-in-bio-prijazna-energija-ce-je-umescena-v-ohranjeni-naravi-nevzdrzna-je-nenasitnost-druzbe-ki-zahteva-vedno-vec-energije-na-racun-narave-nes/

Več: »SRN Z MLADIČI IN KOŠUT S TELETI NI VEČ NA OBMOČJU VETRNE ELEKTRARNE!« ALI, KAKO NAM SENOŽEČANI IN VRHOVCI KAŽEJO, ZAKAJ SO LOVCI RES NEPOGREŠLJIVI, KREDIBILNI IN NEZAMENLJIVI NARAVOVARSTVENIKI TER ZGLEDNI VARUHI NARAVE!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 5. februar 2022, https://anaasicsic.com/2022/02/05/srn-z-mladici-in-kosut-s-teleti-ni-vec-na-obmocju-vetrne-elektrarne-ali-kako-nam-senozecani-in-vrhovci-kazejo-zakaj-so-lovci-res-nepogresljivi-kredibilni-in-nezamenljivi-naravovarstven/

Več: SENOŽEŠKI LOVCI: »VETRNE ELEKTRARNE BI NEPOPRAVLJIVO RAZVREDNOTILE ŽIVLJENJSKI PROSTOR LJUDEM IN PROSTOŽIVEČIM BITJEM NA TEM OBMOČJU TER TRAJNO SPREMENILE IN ONESNAŽILE NARAVO!« Lovci Lovske družine Senožeče // Zanjo Egon Colja, starešina Lovske družine Senožeče, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 2. februar 2022, https://anaasicsic.com/2022/02/02/vetrne-elektrarne-bi-nepopravljivo-razvrednotile-zivljenjski-prostor-ljudem-in-prostozivecim-bitjem-na-tem-obmocju-ter-trajno-spremenile-in-onesnazile-naravo/

Več: ALI JE VETRNA ENERGIJA RES PRAVA IZBIRA ZA SLOVENIJO?, Diego Loredan, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 20. januar 2022, https://anaasicsic.com/2022/01/20/ali-je-vetrna-energija-res-prava-izbira-za-slovenijo/

Več: VETRNA ENERGIJA NI ZELENA ENERGIJA! IN, KDAJ BO NARAVOVARSTVO ZMAGALO?, Ana Ašič, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 22. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/22/vetrna-energija-ni-zelena-energija-in-kdaj-bo-naravovarstvo-zmagalo/

Več: BOLJ KOT VIZJAKA BI BILO TA TRENUTEK TREBA VREČI IZ SLUŽBE NA MINISTRSTVU ZA OKOLJE TJAŠO GREGORIČ! ALI PA KAR OBA! IN ŠE KOGA!, Ana Ašič, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 18. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/18/bolj-kot-vizjaka-bi-bilo-ta-trenutek-in-takoj-treba-vreci-iz-sluzbe-na-ministrstvu-za-okolje-tjaso-gregoric-ali-pa-kar-oba-in-se-koga/

Več: PROBLEM SLOVENIJE JE, DA NI DOVOLJ VETRA, ČE PA ŽE, JE TO NEENAKOMERNA BURJA, KI NI NAJBOLJ PRIMERNA ZA PRIDOBIVANJE ELEKTRIKE, Dragan Arrigler, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 21. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/21/problem-slovenije-je-da-ni-dovolj-vetra-ce-pa-ze-je-to-neenakomerna-burja-ki-ni-najbolj-primerna-za-pridelovanje-elektrike/

Več: KO GRE ZA VPRAŠANJE ŽIVLJENJ VSEH BITIJ NA ENI STRANI TER DEGRADACIJE IN SMRTI NA DRUGI, MORA BITI ODGOVOR JASEN!, Miloš Šonc, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 23. december 2021, https://anaasicsic.com/2021/12/23/ko-gre-za-vprasanje-zivljenj-vseh-bitij-na-eni-strani-ter-degradacije-in-smrti-na-drugi-mora-biti-odgovor-jasen/

Foto: rechargenews

Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!

DONACIJA SIC!

Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom

Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.

Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR

HVALA!

Po novici je zgodba. Za njo smo mi.

NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.

Od narave. Do umetnosti.

ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.

ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.

https://anaasicsic.com