Stvar je zahrbtna in nevarna, da bolj ne bi mogla biti! Kot trenutno kaže, ali pa se ta vtis za dosego vnaprejšnje politične apatije in vdanosti v usodo namerno psihotično ustvarja, sta se namreč »več« opcijsko »zdilana« politika in trenutno prevladujoči interesni esprit, oba do konca »domoljubna«, očitno trdno odločila, da na vrat na nos tik pred volitvami kot nekakšne predvolilne bonbončke, kot najslajše in najbolj privlačne »kir royale« praline, odprejo delikatesno, a tudi skrajno delikatno bonboniero slovenskih državnih lovišč s posebnim namenom, torej državnega premoženja, skupnega javnega dobra in obenem območij, ki so še poslednje oaze ter naravne vrednote z višjimi varstvenimi statusi in potenciali za ohranjanje narave; in jih v zameno za politične točke in »zvestobo« ter za pisan šopek lovskih, osebnih in poslovnih interesov razdelijo tistim, ki si jih že dolgo želijo; in od katerih se konkretna politika nadeja podpore; interesno poslovna sprega pa uresničitve svojih osebno obsesivnih ciljev, lovskih strasti ter finančnih in vseh drugih odkritih in prikritih bonitet in dobrobiti, ki jih v resnici prinaša upravljanje z divjadjo, velikimi zvermi in zavarovanimi vrstami ter biodiverziteto.
Foto: Marjan Artnak
Tekst: Ana Ašič
Foto: Vlado Jehart, Marjan Artnak, Janez Papež
3. november 2021
Čas Vseh svetih je in Vernih duš in, danes, Svetega Huberta, zavetnika lovcev in lova; poleg tega je lovska sezona oktobra in novembra in prav zdaj z odprtim lovom na domala vse najbolj lovno atraktivne vrste živali na vrhuncu. Tu in tam bo te dni v Sloveniji v kakšni lokalni cerkvici morda maša z lovskimi rogovi in z lovci v slovesni zeleni lovski opravi, s praporji in lovskimi priprošnjami za božje varstvo in pomoč pri lovu. Tega zagotovo letos še ne bo v stolni cerkvi slovenske prestolnice, kot je sicer navada, da so tradicionalne maše ob tem lovskem prazniku v domala vseh najbolj znanih katedralah Srednje in Zahodne Evrope in pravzaprav nekakšen zavezujoči »must do« za večino akterjev tamkajšnjega javnega in političnega življenja. Bolj ko je to blizu belgijskega Liega, kjer je spreobrnjeni zgodnje srednjeveški akvitanski kraljevi plemič in svetnik nazadnje služboval kot škof, več jih je, in večje so slovesnosti ob prazniku svetega Huberta, pri čemer je bila pred velikim požarom ena teh najbolj veličastnih vsakoletnih lovskih maš prav gotovo tista v pariški katedrali Notre-Dame.
Vse to je mogoče seveda predvsem tam, kjer so vsaj v nekaterih krogih tradicija ter elementarne evropske vrednote in svetinje samoumevne; tam, kjer se ne bojijo blagoslovov in žegnane vode; in predvsem, kjer je lov in lovstvo transparentno vsaj toliko, da se vsaj ob takšnih priložnostih v javnosti odkrito pokažejo tisti iz političnega, gospodarskega, kulturnega, religioznega in vplivnega življenja, ki temu ekskluzivnemu in neprekosljivo močnemu lovsko interesnemu krogu pripadajo, z njim sodelujejo, lobirajo in simpatizirajo.
Prav zato verjetno še dolgo ne bo Hubertove maše v ljubljanski stolnici! Transparentnost, vidnost, preglednost, odprtost, odkritost, politično interesni fair play, oster pogled javnosti in učinkovit »nekontaminiran« nadzor ter vpogled v lovsko poštenost in nepoštenost, v zakonitost in nezakonitost lovskega delovanja, ki je v osnovi zmeraj na usodni in nepovratni osi med življenjem in smrtjo ne le ene in več sto, več tisoč in več deset tisoč živih bitij na Slovenskem letno, ampak tudi na kritični osi najbolj občutljivih in usodnih vrednot v družbi in naravi, je, žal, kot je videti iz zadnjih dogodkov, zadnje, kar zanima, in kar si želijo slovenski lovci! In, seveda, z njimi prepletena slovenska politika!
Zahrbten in nevaren »res nullius« z državnimi lovišči! A tudi najslajši »kir royale«!
Tako vsaj kažejo nekateri konkretni načini delovanja in vpletenost slovenskih lovcev, nekaterih njihovih lovskih družin, njihovih posamičnih članov, krovne lovske organizacije in njenih funkcionarjev ob različnih lovsko družbeno naravovarstvenih tematikah zadnjih let, od spornega poboja več kot 500 medvedov v pičlih dveh letih in zdaj aktualnega predloga za odstrel novih 222 medvedov!, do trenutno vsekakor najbolj eklatantnega predloga Zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu, ki je v javni razpravi še do Martinovega, 11. novembra, potem pa naj bi šel po nujnem in hitrem postopku skozi parlamentarno proceduro.
Predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zelo kratek. Kot smo že poročali, predlagatelj iz pravno sistemskih razlogov in »odprave neskladnosti« med dvema členoma v obstoječem zakonu, to je 7. in 68.; ter, kot so zapisali, s ciljem, da se »omogoči nemoteno izvajanje nalog javne službe trajnostnega upravljanja z divjadjo v LPN« predlaga, da se v celoti črta 68. člen Zakona o divjadi in lovstvu, v katerem je poimensko navedenih 11 slovenskih lovišč posebnega namena: Kozorog Kamnik, Pohorje, Fazan Beltinci, Kompas Peskovci, Prodi Razor, Jelen, Medved, Snežnik Kočevska Reka, Žitna Gora in Ljubljanski vrh ter Triglav Bled, ki je sicer že v Triglavskem narodnem parku. Z utemeljitvijo, da »gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve Zakona o divjadi in lovstvu« predlagajo, da se predlog »obravnava po skrajšanem postopku«.
Seveda so zgoraj zapisani cilji čista megla in leporečenje! Gre preprosto povedano za to, da ministrstvo za kmetijstvo s takšno navidezno »neproblematično«, a zelo prebrisano in enostavno potezo, česar se je lahko domislil le nekdo, ki je zelo vešč in domač tako v lovskih kot v pravnih in »zakonskih« in zakonodajnih vodah, z eno samo hitro »šahovsko« potezo naenkrat »matira« vsa dosedanja lovišča s posebnim namenom, jih v bistvu s črtanjem člena, kjer so poimensko navedena, preprosto izbriše ter v isti sapi vzpostavi nekakšno »res nullius« situacijo s temi lovišči, ki bodo na ta način na koncu pristala v rokah tistega oziroma tistih, ki bodo, so ali so že bili hitrejši, močnejši, spretnejši v pogajanjih zanje; ali so enostavno bližje tistemu, ki jih bo na novo delil!
Ob tem je neverjetno zanimivo še to, da sta istočasno v razpravi predlog Zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu s predlaganim izbrisom lovišč s posebnim namenom in nova odločba za poboj 222 medvedov v času od 30. septembra 2021 do 1. oktobra 2022! Vse naenkrat! Da se javnost in kritične akterje čim bolj zaposli? Zmede? Ali da se preusmeri pozornost javnosti k medvedom, ki so veliko bolj »senzacionalni« in lažje predstavljivi za večino, kot pa kar malce nejasna, meglena in težko predstavljiva problematika lovišč s posebnim namenom!?!
Stvar je zahrbtna in nevarna, da bolj ne bi mogla biti! Kot trenutno kaže, ali pa se ta vtis za dosego vnaprejšnje politične apatije in vdanosti v usodo namerno psihotično ustvarja, sta se namreč »več« opcijsko »zdilana« politika in trenutno prevladujoči interesni esprit, oba do konca »domoljubna«, očitno trdno odločila, da na vrat na nos tik pred volitvami kot nekakšne predvolilne bonbončke, kot najslajše in najbolj privlačne »kir royale« praline, odprejo delikatesno, a tudi zelo delikatno bonboniero slovenskih državnih lovišč s posebnim namenom, torej državnega premoženja, skupnega javnega dobra in obenem območij, ki so še poslednje oaze ter naravne vrednote z višjimi varstvenimi statusi in potenciali za ohranjanje narave; in jih v zameno za politične točke in »zvestobo« ter za pisan šopek lovskih, osebnih in poslovnih interesov razdelijo tistim, ki si jih že dolgo želijo; in od katerih se politika nadeja podpore; interesno poslovna sprega pa uresničitve svojih osebno obsesivnih ciljev, lovskih strasti ter finančnih in vseh drugih odkritih in prikritih bonitet in dobrobiti, ki jih prinaša upravljanje z divjadjo, velikimi zvermi in zavarovanimi vrstami ter biodiverziteto.
Brezobzirno po preizkušenem scenariju »divje privatizacije«
Vsi, ki se zdaj, po sicer precej »običajnem« scenariju »divje privatizacije« tako razgreto, naravnost vneto in goreče drenjajo okoli teh državnih lovišč s posebnim namenom, nimajo s svojo zahrbtno igro v bistvu kaj izgubiti. In čeprav je po raznih zapisnikih sodeč, med njimi tudi nekaj takih, ki so tu morda res iz razumljivih razlogov, ti niti niso med najbolj »prodornimi«, vsekakor ne tako kot nekateri, ki so, lepo skriti, nekateri celo za odvetniškimi imeni, »tihi« in navidezno indiferentni, a so v resnici še kako na preži ter zaščiteni, »zlobirani« in »pobrateni« z vseh strani! Bojijo se itak ničesar! Eden drugega potrebujejo. In eden drugega krijejo. Osebne srčne in politične kulture, etične vizije, manir, plemenitosti, velikodušnega dostojanstva, čuta za skupno in naravo ter časti, poštenja in verodostojnosti, ki je lastna tistim politično, gospodarsko in kulturno delujočim ljudem, ki onkraj Karavank prihajajo in stojijo na trdnih temeljih srednje in zahodnoevropskih družin s tradicijo, ki so desetletja in stoletja mukoma ustvarjale in gradile to, kar imajo, zaradi česar nase in na svet okoli sebe gledajo z resnimi in odgovornimi in dostojnimi očmi; vsega tega vsi ti slovenski razvajeni politični in interesni »aportni« miljenčki, odločevalci in »močniki« ter njihovi častilci in »pomočniki« nimajo niti toliko, kolikor je črnega za ostriženim nohtom! Sramu pa še manj! Brezskrupulozno grabijo vse, kar mislijo, da lahko in morajo pograbiti! Zdaj! Ta trenutek! Tu!
Foto: Marjan Artnak
A da ne bo kakšne pomote! Politični predznak ali barva posamičnih akterjev na koncu koncev, in ko gre najbolj zares, ne igrata tu kakšne posebne vloge! Itak je vse pod zeleno kamuflirko! In med, ja, lovskimi »tovariši« in »gospodi«, med katerimi zdaj, ko gre za ta lovišča s posebnim namenom, nenadoma čudežno ni več ne ideoloških ne »gosposkih« prepadov!
Kako tudi ne!? Gre v bistvu za edino, kar še imamo; in, kar je ostalo: ta narava, ta divjad, teh nekaj gamsov in kozorogov in, seveda, več državnih lovskih koč na najbolj atraktivnih lokacijah v Julijcih in Kamniško Savinjskih Alpah in na vseh drugih prelepih lokacijah sredi neokrnjene narave, ki smo jih na nek način vzdrževali mi vsi, dejansko pa predvsem tisti, ki tam delajo, zdaj pa naj bi za par evrov ali pa še to ne, postale ekskluzivna last samo »enih«! Poleg zemlje iz sklada kmetijskih zemljišč, seveda! In, jasno, milijonskih kmetijskih subvencij in projektov! Zato, zdaj ali nikoli! Na juriš! Juhej, se ve kdo! Nerazdružno z roko v roki z onim drugim!
Vsa slovenska omikana in osveščena javnost, ki ji je mar za naravo; za vrednote, ki smo jih dobili v dar od naših prednikov; ki nam ni vseeno za vse, kar nam, družbi in naravi kot skupno javno dobro bogati življenje; in ki si zares, ne le deklarativno in za potrebe lastne, marsikje vse bolj prozorne »zelene« lovske samopromocije, prizadevamo in želimo, da bi jih resnično prenesli tudi našim »zanamcem«; še posebej pa seveda kredibilna naravovarstvena javnost, bi se morala ravno ob tem tihem, a v resnici silovitem poskusu navidezno »neproblematične« razgradnje in uzurpacije lovišč s posebnim namenom in s tem posebnih območij narave zelo hitro zelo zresniti!
Ko bodo ta lovišča s posebnim namenom, ki jim je, kot je na naših spletnih straneh poudarilo že več kredibilnih diskutantov, imanentna njihova ekološka, varstvena in edukativna funkcija in s tem v bistvu status območij s skrbnejšim varstvenim režimom za floro in favno ter kompleksno biodiverziteto; ko bodo torej ta najbolj občutljiva varstvena območja narave in lovišča s posebnim namenom kot taka enkrat razcefrana in razdeljena, bodo za družbo in naravo kot celovite entitete izgubljena za zmeraj! Dokončno! In nepovratno!
V pasti in primežu neustreznega financiranja, konflikta interesov, »mejnih« praks in škod po divjadi
Pri tem je seveda takoj treba povedati, da imajo nekateri LPN-ji, kot je kratica za lovišča s posebnim namenom, ki jih zdaj upravlja Zavod za gozdove Slovenije, tudi svoje neznosne in nesprejemljive probleme in težave, ki se vlečejo že skoraj dve desetletji; in ki seveda kličejo po tem, da se v teh loviščih s posebnim namenom napravi red!
Težave na prvem mestu izvirajo iz določenih zares nerazumljivih okoliščin, ko gre za financiranje teh državnih lovišč, saj bi po 23. členu Zakona o divjadi in lovstvu del finančnih sredstev ravno zaradi njihove ekološke, edukativne in varstvene funkcije za javno službo v njih morala prispevati država iz proračuna, predvsem zato, da ne bi v njih prevladal ekonomski in komercialni vidik, ki s svojo preživetveno neizprosnostjo ter motiviko v teh občutljivih »ekosistemih« hitro ogrozi »naravno« ravnovesje. To je eno.
Drugo je posledični konflikt interesov, v katerem je, ko gre za upravljanje divjadi in velikih zveri, Zavod za gozdove, ki istočasno načrtuje in predlaga višine odstrelov tudi v teh loviščih; obenem pa se, ob odsotnosti ustreznega proračunskega financiranja in prisiljenosti v komercialno delovanje, s temi odstreli tudi financira in z njimi služi. Jasno, da torej obstaja nevarnost, da načrtovalci tega odstrela posegajo po čim višjih številkah oz. ponekod po čim dražjih trofejah, da se poslovanje »pokrije«; ostale funkcije pa se ob tem umikajo v ozadje, v kolikor »projektno« ne prinašajo denarja – pri čemer to, da živali pač preprosto samo živijo in obstajajo v lovišču, samo po sebi in kratkoročno seveda s finančnega vidika pa tudi nekaterih pojmovanj trajnostnega gozdarskega upravljanja z divjadjo, za nekatere pač ni in ne bo nikoli dovolj donosno!
Foto: Marjan Artnak
Tretji problem je razbohotenje nekaterih spornih in tveganih »upravljalskih« in »izvedbenih« praks pri procesiranju divjadi, ki premo sorazmerno z navdušenjem politike in politikov vseh barv za ta lovišča, rade vznikajo ali pa se vsaj tu in tam najdejo, na primer, po kočevskih loviščih s posebnim namenom, kjer se pri odstrelu jelenjadi in medvedov tudi najbolj radikalno kaže konflikt interesov ZGS, pa tudi razni »osebni« konflikti in boji ter skušnjave in razne druge tovrstne »orgije«, ki so jih z divjadjo in zvermi bogati kočevski gozdovi menda naravnost nedostojno polni. To se še posebej zaostri in postane problematično ob odsotnosti ustreznih »nekontaminiranih« nadzornih mehanizmov, kar je splošni problem slovenskega lovstva oziroma tistih, ki bi želeli več neodvisnega, kredibilnega in učinkovitega nadzora nad njim.
Četrti pereči problem so tudi iz zgoraj povedanega izvirajoči dejanski pa tu in tam tudi kakšni »mistični« finančni primanjkljaji nekaterih lovišč s posebnim namenom. A nikakor ne vseh! Poleg tega so v nekaterih loviščih, zlasti v prekmurskih loviščih s posebnim namenom, visoke škode po divjadi, ki jih mora država izplačevati prizadetim kmetovalcem in lastnikom zemljišč, zaradi česar ni tam seveda nihče v posebej zavidljivem položaju.
Skratka, skoraj dve desetletji so »odločevalci« puščali slovenska lovišča s posebnim namenom vegetirati in se boriti za preživetje, kot so tisti, ki so v njih delali in delajo, vedeli in znali; zdaj pa ravno ta slab položaj, v katerega so bila ta lovišča pahnjena politično, upravljalsko in ekonomsko, ker nikoli niso bila dejansko tako obravnavana, kot je to zapisano v zakonu; no, zdaj taiste paradigme, ki so takšen težek status quo soustvarjale in vzdrževale, to izkoriščajo kot argument za brisanje teh lovišč, njihovo razformiranje in uničenje!
Perverzno in pokvarjeno do konca! Predvsem pa je to čista reminiscentna podoba klasičnega scenarija za »divjo privatizacijo«. Točno na ta način, s temi argumenti in izgovori se je »reševalo« nešteto slovenskih zgodb družbenega in skupnega dobra. In kaj je zdaj od vsega tega!?! Izsrkali in zapravili so vse, kar je bilo vrednega in zdaj večinoma nihče, ne tisti, ki so pogoltno uzurpirali, ne skupnost, ne država nima od tega ničesar, razen opustošenja, ki ga tako ali drugače, na tisoč vidnih in nevidnih načinov iz dneva v dan vsi plačujemo!
Nevarna kontaminiranost z visokimi korupcijskimi tveganji
Jasno je zatorej, da bi se bilo potrebno konstruktivno in odprto posvetiti problematiki lovišč s posebnim namenom in tem ekološko delikatnim območjem narave, pri čemer bi vse vpletene akterje morala na prvem mestu voditi transparentnost in dobronamernost ter iskrena prizadevnost in skrbnost dobrega gospodarja, ki mu nikakor ni vseeno za del posestva, ki je v težavah, in ga tudi ni samo zaradi nekaj, dolgoročno gledano, v bistvu banalnih problemov, pripravljen zavreči ter prepustiti grabežljivim rokam »sosedov«, ki samo čakajo na to, da iz takšne trenutne šibkosti in finančne ranljivosti in politično ugodnega trenutka potegnejo koristi zase, pa naj stane, kar hoče; četudi na koncu vse hudič vzame, da je le »moje«!
Ko gre za divjad, je to še toliko bolj občutljivo, saj je pri upravljanju z njo lahko hitro in v zelo kratkem času napravljena dolgoročna in nepopravljiva škoda, ki je ni mogoče, tako kot pri pretiranem sekanju gozda, reševati z razmeroma preprostim, a tudi tu šele na dolgi rok učinkujočim »pogozdovanjem«! Delikatnost upravljanja z divjadjo na teh edinstvenih območjih narave je toliko bolj zaostrena, če vemo, da se v alpskem svetu lahko res zelo na hitro precej zasluži z nekaj krasnimi trofejami gamsov in toliko bolj z zavarovanimi alpskimi kozorogi! Na slednje so zahodno in severno evropski lovci pripravljeni čakati tudi več let in v povprečju za odstrel ene te edinstvene živali odšteti 10 do 15 tisoč evrov. Bodo golosekom po Kamniškem sledili še »golostreli«!?!
Foto: Vlado Jehart
Država, državljani, državno premoženje, kar divjad nedvomno je, če kdo ne verjame, naj se malo pozanima, koliko »plusa« je mogoče v lovskih družinah, ob vsem jamranju o težkih časih in podobnem kamufliranju, ustvariti s »pametnim« odstrelom in trofejami!; ter skupno javno dobro niso in ne morejo biti domena le ene ali dveh političnih strank, četudi skrivoma »veliko koalicijskih«!
Verjamemo, da je to zelo pripravno in zdaj ravno lepo pri roki, a nagrajevanje zvestih in političnih zaveznikov in podpornikov pa tudi nasprotnikov! ter raznoraznih »gromovnikov«, tako, da jih kadarkoli, še posebej pa tik pred volitvami, »kupuješ« s podeljevanjem in nepovratnim razfrčkanjem ter omogočanjem poseganja v skupno javno dobro, je res do konca sprevrženo in nesprejemljivo! V konkretnem primeru toliko bolj neznosno, če pomislimo, da ministrstvo za kmetijstvo vodi minister, ki je sicer čisto lušten in osebno res nima nihče nič proti njemu, a je v letošnjem letu vendarle večkrat nazorno in konkretno pokazal, da je za to, da ostane na tem položaju, kjer je, sposoben in pripravljen napraviti vse in, žal, tudi več kot to, pri čemer je treba pošteno povedati, da je to seveda tudi podoba in zrcalo tistih, ki so »za njim«.
Sploh je kompletna situacija in aktualno dogajanje okoli slovenskih lovišč s posebnim namenom nevarno kontaminirano z visokimi korupcijskimi tveganji, zaradi nenavadno »skrivnostne« in konspirativne obravnave ter reševanja tako kompleksne problematike v nenavadni »nuji«, na hitro in »po skrajšanem postopku« ter z netransparentnim in nenavadno zagnanim angažmajem in vpletenostjo široke palete akterjev, od raznih lokalnih in interesnih veljakov ter poslovnežev do državnih poslancev, svetnikov in, seveda, najvišjih državnih funkcionarjev in uradnikov; ter njihove povezanosti z lovom in lovstvom.
Nekateri bi pač dali vse, da bi lahko enkrat, ko bi bila ta najlepša in najbolj atraktivna lovišča v rokah (tudi novoustanovljenih!) lovskih družin, lepo opravili tistih obveznih trideset ali kolikor pač nujnih delovnih ur v lovišču in potem zastonj kot člani ali dragi gostje (dokler bodo v milosti…kaj pa, ko ne bodo!?) te družine, ne da bi bilo treba plačati trofejo, lepo streljali najlepše gamse in kozoroge in jelene in medvede! Če ne bi vse postreljal sam, bi pa tak priden lovec »povabil« kakšnega svojega evropskega ali domačega »prijatelja« na lov! Dinarčki pa lepo v žepek lovske srajce! Zapneš s knofkom, pa je! Ko je lev´ poln, pa še v desnega! Kaj češ?! Takle ´mamo. Ni vse sama žalost! Je vmes tud´ kej tacga luštnega slovenskega lovskega »la dolce vita«!
Peskovci za pesek v oči!
Poskusi razgradnje slovenskih lovišč s posebnim namenom in prisvajanja lova na teh, z divjadjo in zavarovanimi vrstami posebej bogatih območjih narave seveda niso nekaj novega in jih je bilo že kar nekaj v zadnjih sedemnajstih letih, vse od sprejetja novega Zakona o divjadi in lovstvu leta 2004 in istega leta tudi sprejetja Uredbe o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom.
Foto: Janez Papež
Doslej so se javni poskusi, skrivni so druga zgodba, za razformiranje ali vsaj delno ukinitev lovišč s posebnim namenom večinoma povezovali in začenjali s pritiski lastnikov gozdov in zemljišč ter s poskusi, da se divjad, ki je po ustavi in zdaj veljavni zakonodaji last države, »razreši« tega lastništva in da postane »res nullius«, torej nikogaršnja stvar in posledično last lastnika gozda ali zemljišča, na katerem se nahaja, ali natančneje, kjer je uplenjena.
Ker je to vselej za seboj potegnilo precej javnega neodobravanja in dvignilo precej različnih strahov in zadržkov med državljani in različnimi interesnimi skupinami in bi uveljavitev tega načela bistveno in v marsičem spremenila način življenja in delovanja ter na Slovenskem usodno posegla v ustaljeno in že kar samoumevno percepcijo in konzumacijo narave in vseh njenih dobrobiti, so se doslej večinoma vse politične opcije raje bolj ali manj spretno izmikale temu »kostanju« v preveč vroči žerjavici; ali pa so ga preprosto pustile v njej tleti. Tudi zato frontalni poskusi lastnikov gozdov, da bi prišli do svojih lovišč, nekako niso obrodili sadov.
So se pa poskusi ukinitve lovišč s posebnim namenom v bistvu vedno začenjali na podoben način. Tudi ta letošnji, ki je v bistvu le še eden isti poskus v nizu, le da tokrat na prizorišče ne vstopa frontalno, ampak mnogo bolj vešče, skozi skrivna zadnja vrata, preoblečen v »lovskega jagenjčka«, v luštkanega »muflončka«; in v »prepričljivo« atmosfero in podobo skrbne lovske družine. Vse gre zmeraj po istem scenariju. Najprej se vrže žogico daleč tja v Prekmurje in pod vprašaj postavi obe tamkajšnji »gojitveni« lovišči, s katerima ima država, zaradi njune specifike in umeščenosti v izrazito kmetijsko okolje precej velike stroške, zaradi izplačila visokih škod po divjadi, pri čemer na prvo mesto vsi zmeraj postavijo LPN Kompas Peskovci.
»Lovišče s posebnim namenom Kompas Peskovci leži na skrajnem severozahodu Slovenije in obsega 12.538 ha površine. Je na nadmorski višini med 230 m in 404 m. Najpomembnejše vrste divjadi so navadni jelen, divji prašič, srnjak, damjak in mala divjad, predvsem fazan, poljska jerebica in poljski zajec. Velik ponos lovišča je panonski jelen, ki je po zgodovinskih virih edini del avtohtone populacije jelenjadi v Sloveniji, ki v 19. stoletju ni bil iztrebljen,« piše na spletni strani Zavoda za gozdove, kjer so v nadaljevanju zapisali še, da lovišče »leži v Prekmurju na meji z Madžarsko, na območju Goričkega. Pokrajino predstavlja panonski svet z živahno razgibanim gričevjem, kjer je prevladujoča kmetijska raba. Delež gozda je zaradi opuščanja kmetijskih površin narasel nad polovico, kar pomeni veliko dolžino gozdnega roba in s tem nezaželenega dostopa parkljaste divjadi na kmetijske površine.« Preberemo pa lahko tudi, da lovišče »meji na madžarsko Železno županijo oziroma na območje madžarskih državnih gozdov, kar omogoča več kot 30 km neoviranega prehajanja parkljaste divjadi iz Slovenije na Madžarsko in obratno«; pa tudi, da ima lovišče »zaradi trenutnih potreb sklenjene dogovore o sodelovanju z domačimi društveno organiziranimi lovci«; v kontekstu posebnega namena tega lovišča pa lahko preberemo, da se prav tu »lahko pohvalijo z edino vitalno ohranjeno populacijo vidre v Sloveniji«.
Iz zgoraj povedanega je kaj hitro moč razbrati, kje so glavne in dejanske težave tega lovišča. A so Peskovci le pesek v oči!
Foto: Vlado Jehart
Najbolj vroč tramvaj lovskega poželenja v resnici pelje na Razor v Triglavskem narodnem parku!…
Medtem, ko se tisti, ki bi res radi našli konstruktivne rešitve za težave lovišč s posebnim namenom, izgubljajo v tem prekmurskem oblaku prahu, se ga nemočno otresajo in si manejo pekoče oči, so ta pravi »maherji« in »gorski reševalci« lovišč s posebnimi nameni že visoko v alpskih stenah, spretno hitijo po interesnih klinih in političnih jeklenicah, oprezajo za kozorogi in se z udobne mulatjere veselijo lahko dostopne obilice gamsov na sončnih pobočjih prelepih Julijcev!
Najbolj vroč tramvaj lovskega poželenja namreč v resnici pelje na Razor v Triglavskem narodnem parku! In v »kraljestvo kozoroga« v Kamniško Savinjskih Alpah! Zakaj? Odgovor je najlaže najti kar v opisih teh lovišč na spletni strani Zavoda za gozdove.
»Lovišče s posebnim namenom Prodi Razor je najmanjše lovišče organizirano znotraj Zavoda za gozdove Slovenije. Leži v severno zahodnem delu Slovenije, obsega 2.537 ha površine, z relativno višinsko razliko 1811 m. Najpomembnejše vrste divjadi so gams, muflon, divji prašič, srnjad, jelenjad in seveda druga, ki sobiva z vrstami prostoživeče divjadi. Najzanimivejši med njimi je prav gotovo zaščiten ruševec.
Celotno območje LPN Prodi Razor je velika mirna cona, kjer se divjad minimalno vznemirja. Med redkimi in ogroženimi vrstami so v lovišču poleg ruševca tudi medved in planinski orel. LPN Prodi Razor delno leži znotraj Triglavskega narodnega parka in se razteza od Bogatina do Črne prsti. Območje LPN je zelo razgibano. Severni del je v pravem visokogorskem svetu, ki ga zaznamujejo gorski grebeni z dvatisočaki, prepadne stene in strmi gorski pašniki. Najvišji vrh je Tolminski Kuk (2086 m). Tudi vzhodni del LPN, kjer se strnjeno ruševje spremeni v visokogorski bukov gozd, je poln strmih in globokih grap z ledeniško preoblikovano pokrajino. Tudi tu je ravne pokrajine zelo malo. Najnižja točka lovišča je pri izlivu Liščaka v Knežo (274 m).«
Foto: Marjan Artnak
O lovu v tem edinstvenem naravnem območju Julijskih Alp pa lahko preberemo: »V lovišču izvajamo tradicionalen lov po gorskih grebenih ter strmih in globokih gorskih grapah. Lov je namenjen pravim lovcem, saj z bivanjem v lovskih kočah, večdnevnim opazovanjem divjadi v njenem naravnem okolju in večernem druženju ponujamo pristen stik z naravo. V visokogorskem kraškem svetu je to še posebno doživetje. Najpogostejša načina lova v lovišču sta lov na zalaz in lov s preže. Lov poteka tudi do 9 ur na dan, v poletnih mesecih predvsem zjutraj in zvečer, pozimi pa pogosto kar cel dan. Posebnost lova v lovišču LPN Prodi Razor je, da je celotno lovišče velika mirna cona. Divjad se zato na območju lovišča minimalno vznemirja. Tudi lov je organiziran tako, da se divjad na določenem območju vznemirja največ enkrat tedensko.«
… In v »kraljestvo kozoroga« v Kamniško Savinjskih Alpah!
No, in še tako vroče zaželeno lovišče s posebnim namenom Kozorog Kamnik, ki je, kot lahko preberemo na spletni stani ZGS, »eno izmed največjih lovišč v Sloveniji«.
»Območje LPN sega od zahodnih Karavank prek Kamniško-Savinjskih Alp do Logarske doline in obsega 42.699 ha površine. Najpomembnejše vrste divjadi v lovišču so gams, alpski kozorog, srnjak, jelen, muflon in divji prašič. LPN leži na območju najbolj ohranjenih habitatov srednjegorskega in gorskega sveta in po biotski pestrosti sodi v sam vrh evropske ohranjene naravne dediščine. LPN Kozorog Kamnik leži na območju sredogorskega in gorskega sveta in obsega območje Zelenice, Begunjščice, Košute, Konjščice, Stegovnika, Javornika, Jelendola, Storžiča, doline Kokre, Grintovca, Kočne, Kalškega grebena, Zvoha, Krvavca, Skute, Rinke, Dolgega hrbta, Kamniške Bistrice, Velike planine, Smrekovca, Korošice, Ojstrice, Škrbine, Križevnika, Velikega vrha, Moličke planine in dela Logarske doline. Višinska razlika med najvišjo in najnižjo točko je tudi 2.100 m. Lovišče je razdeljeno na 13 lovskih revirjev. Vsak revir ima svojega profesionalnega revirnega lovca. Najpomembnejša vrsta divjadi v lovišču so gamsi, ki po kakovosti sodijo v sam evropski vrh. Značilnost lovišča je tudi vitalna populacija alpskega kozoroga z zrelimi in trofejno močnimi osebki. V lovišču lahko lovski gost poleg gamsa in alpskega kozoroga lovi tudi srnjaka, jelena, muflona in divjega prašiča, prisotne pa so tudi druge prostoživeče živali in vrste divjadi, npr. lisica, jazbec, divja mačka, dihur, kuna zlatica, kuna belica, hermelin, mala podlasica, vidra, svizec, planinski zajec, poljski zajec, veverica, veliki petelin, ruševec, gozdni jereb, belka, kotorna, sloka, šoja, vrane, krokar, kragulj, skobec, kanja, postovka, planinski orel in sove. V spomladanskih mesecih lahko obiskovalci slišijo tudi ruševca.«
Foto: Vlado Jehart
O lovu, ki je, kot lahko preberemo, »namenjen pravim lovcem« pa še to: »S poslušanjem in opazovanjem divjadi v njenem naravnem okolju ponujamo pristen stik z naravo. V srednjegorskem in visokogorskem alpskem svetu je to še posebno doživetje, saj smo v neokrnjeni naravi deležni petja raznovrstnih ptic, žuborenja gorskega potoka in mamljivih vonjev gorskega cvetja. Posebnost lova v LPN Kozorog Kamnik je lov na gamsa v idiličnem alpskem svetu. Organiziramo ga lahko ne glede na fizično kondicijo lovskega gosta, saj lahko lovni gost gamsa lovi vse od sredogorja do visokogorja, seveda v lovni dobi gamsa, ki je od začetka avgusta do konca decembra.« O nastanitvi v lovišču s posebnim namenom Kozorog Kamnik pa: »Veliko lovskih gostov se odloči za nastanitev v lovskih kočah, ki ležijo v osrčju revirjev. S tem imate neposreden, pristen stik z naravo, v kateri živijo divjad in druge prostoživeče živali. V vseh lovskih kočah je zagotovljena samooskrba.«
Vidi kdo v vseh teh opisih vsaj kakšen drobcen »hakeljc« za lovsko poželenje in koprnenje po teh loviščih!?!
Strastni protagonisti. Sveti Hubert. In, pobočja na sončni strani Alp.
In, kdo konkretno so najbolj strastni protagonisti v ognjeviti bitki za slovenska lovišča s posebnim namenom? No, to je pa druga zgodba! Za en drug dan! In za drugega svetnika!
Danes, na praznik svetega Huberta, vam, dragi slovenski lovci in ljube lovke, iz srca želimo, da vas ta, za vse ljubitelje narave navdihujoči svetnik z vso svojo karizmo in sijem spremlja vse dni in noči, blagohotno bdi nad vami ter vam izprosi obilico božjega varstva in milosti, tako da bo vsak vaš večer in trenutek na odmaknjenih poteh, samotnih stečinah, na preži, v skalovju ali v trstičju, varen in lep, edinstven in lovsko pošten! Želimo vam, da bi se s podobami teh vaših nepozabnih trenutkov vedno znova polni moči in veselja in mirne vesti blagoslovljeno prebujali v nov dan! Naj vam sveti Hubert izostri pogled! Zase. Za nas. Za naravo. In, letos še posebej za vsa ta čarobna pobočja na sončni strani Alp! Je res treba!?!
Foto: Vlado Jehart
Več: LOVSKE ZADREGE SVETEGA HUBERTA, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 3. novembra 2020, https://anaasicsic.com/2020/11/06/lovske-zadrege-svetega-huberta/
Več: NAJ SVETI HUBERT ZADRŽI ROKO LOVCEM TUDI, KO GRE ZA GAMSE IN GAMSJE MLADIČE!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 12. novembra 2020, https://anaasicsic.com/2020/11/12/naj-sveti-hubert-zadrzi-roko-lovcem-tudi-ko-gre-za-gamse-in-gamsje-mladice/
Več: POVEŽIMO SPOMIN Z RAZMISLEKOM O LOVSKIH VREDNOTAH, KI BI NAM MORALE BITI SVETE! PA SO NAM RES?, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 13. novembra 2020, https://anaasicsic.com/2020/11/13/povezimo-spomin-z-razmislekom-o-lovskih-vrednotah-ki-bi-nam-morale-biti-svete-pa-so-nam-res/
Foto: Vlado Jehart
Več: EKOLOŠKO, EDUKACIJSKO IN VARSTVENO JE POMEN LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM ŠIRŠI IN VEČJI, KOT GA RAZUMEJO NEKATERI NOSILCI NAČRTOVANE REFORMACIJE!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 29. oktobra 2021, https://anaasicsic.com/2021/10/29/ekolosko-edukacijsko-in-varstveno-je-pomen-lovisc-s-posebnim-namenom-sirsi-in-vecji-kot-ga-razumejo-nekateri-nosilci-nacrtovane-reformacije/
Več: NEVARNE AKROBACIJE NA SPOLZKIH PREPADNIH STENAH SLOVENSKIH LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 21. oktobra 2021, https://anaasicsic.com/2021/10/22/nevarne-akrobacije-na-spolzkih-prepadnih-stenah-slovenskih-lovisc-s-posebnim-namenom/
Več: NEIZOGIBEN NOV VETER V LOVIŠČIH S POSEBNIM NAMENOM. ALI VIHAR?, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 14. februarja 2021, https://anaasicsic.com/2021/02/14/neizogiben-nov-veter-v-loviscih-s-posebnim-namenom-ali-vihar/
Več: LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM NI SMISELNO UKINITI IN JIH PRENESTI V UPRAVLJANJE LOVSKIH DRUŽIN, MORAJO PA DOBITI NOVO VSEBINO!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 1. marca 2021, https://anaasicsic.com/2021/03/01/lovisc-s-posebnim-namenom-ni-smiselno-ukiniti-in-jih-prenesti-v-upravljanje-lovskih-druzin-morajo-pa-dobiti-novo-vsebino/
Več: RAZMERE V SEDANJIH LOVIŠČIH POSEBNEGA NAMENA SO KRITIČNE IN SRAMOTNE, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 19. marca 2021, https://anaasicsic.com/2021/03/19/razmere-v-sedanjih-loviscih-posebnega-namena-so-kriticne-in-sramotne/
Več: LOVIŠČA S POSEBNIM NAMENOM JE TREBA PREIMENOVATI V NARAVOVARSTVENA OBMOČJA KOČEVSKO – KOLPA, SNEŽNIK, POHORJE, KARAVANKE, MURA!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 20. februarja 2021, https://anaasicsic.com/2021/02/20/lovisca-s-posebnim-namenom-je-treba-preimenovati-v-naravovarstvena-obmocja-kocevsko-kolpa-sneznik-pohorje-karavanke-mura/
Več: NUJNE SO SPREMEBE V LOVIŠČIH, KJER VLADAJO UKAZI »OD ZGORAJ«, KI NE VEDO, KAKŠNA JE KOČEVSKA!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 16. marca 2021, https://anaasicsic.com/2021/03/16/nujne-so-spremembe-v-loviscih-kjer-vladajo-ukazi-od-zgoraj-ki-ne-vedo-kaksna-je-kocevska/
Več: KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI!?, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 19. februarja 2021, https://anaasicsic.com/2021/02/19/kdor-molci-desetim-odgovori/
Več: MARSIKATERA LOVSKA DRUŽINA, KI JI JE BILO ODVZETO ZEMLJIŠČE ZARADI LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM, DOSEGA CILJE TRAJNOSTNEGA UPRAVLJANJA BOLJ UČINKOVITO KOT TA LOVIŠČA!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 17. februarja 2021, https://anaasicsic.com/2021/02/17/marsikatera-lovska-druzina-ki-ji-je-bilo-odvzeto-zemljisce-zaradi-lovisc-s-posebnim-namenom-dosega-cilje-trajnostnega-upravljanja-bolj-ucinkovito-kot-ta-lovisca/
Več: KLJUČNA RAZLIKA MED POKLICNIM LOVSTVOM V LOVIŠČIH S POSEBNIM NAMENOM IN LJUBITELJSKIM LOVSTVOM V EVROPI IN PRI NAS JE V STROKOVNOSTI IN POGLOBLJENOSTI DELA, KI STA MOGOČI LE S POKLICNIM KADROM!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 16. februarja 2021, https://anaasicsic.com/2021/02/16/kljucna-razlika-med-poklicnim-lovstvom-v-loviscih-s-posebnim-namenom-in-ljubiteljskim-lovstvom-v-evropi-in-pri-nas-je-v-strokovnosti-in-poglobljenosti-dela-ki-sta-mogoci-le-s-poklicnim-kadrom/
Več: MINISTRSTVO BO FEBRUARJA INTENZIVIRALO DELO SKUPINE ZA PREUČITEV UPRAVIČENOSTI DELOVANJA LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 15. februarja 2021, https://anaasicsic.com/2021/02/15/ministrstvo-bo-februarja-intenziviralo-delo-skupine-za-preucitev-urpavicenosti-delovanja-lovisc-s-posebnim-namenom/
Več: NE GOZDNI, ENI DRUGI VOLKOVI IN MEDVEDI SO NEVARNI!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 13. aprila 2019, https://anaasicsic.com/2019/04/13/ne-gozdni-eni-drugi-volkovi-in-medvedi-so-nevarni/
Foto: Vlado Jehart
Po novici je zgodba. Za njo smo mi. Sic! Publicistika s pogledom.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Majhen portal. Za velike zgodbe.
2019,2020,2021©Vse pravice pridržane.
