Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. Poleg poklicnih lovcev iz Zavoda za gozdove smo o tem povprašali tudi »nepoklicne« lovce iz Lovske zveze Slovenije: mag. Aleša Klemenca, predsednika Postojnsko Bistriške zveze lovskih družin in podpredsednika Lovske zveze Slovenije; Branka Zlobka, predsednika Zveze lovskih družin Kočevje in predsednika Nadzornega odbora LZS; mag. Emilijana Trafelo, častnega predsednika Zveze lovskih družin Ptuj Ormož in nekdanjega direktorja Gozdnega gospodarstva Maribor, na območju katerega je tudi LPN Pohorje; in mag. Lada Bradača, predsednika Lovske zveze Slovenije, ki je v imenu vseh kratko in jedrnato izrazil stališče slovenskih lovcev.

Uvod: Liza Kostevc

Tekst: Mag. Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije

Foto: Miha Mlakar

17. februar 2021

Prihodnost slovenskih lovišč s posebnim namenom je na razpotju, ki zahteva trezen razmislek o tem, kje smo in kam gremo. Nesporno je, da so bila lovišča na teh območjih ustanovljena za doseganje ciljev pri ohranjanju vitalnih populacij določenih vrst divjadi. Žal prenekatero lovišče ne dosega več teh merili in marsikatera lovska družina, ki ji je bilo zemljišče odvzeto, bolj učinkovito dosega cilje trajnostnega upravljanja.

Vrniti se moramo korak nazaj, pogledati zakaj so bila lovišča ustanovljena, preveriti katere cilje so dosegla; in nato tudi na podlagi sedanjih znanstvenih spoznanj definirati cilje za vsako lovišče posebej.

Ponovno je potrebno opredeliti posamezna območja in mogoče tudi nadgraditi in zavarovati ali vsaj ohraniti določeno okolje.

Ko si bomo enotni o ciljih, ki jih želimo doseči v prihodnosti; in, ko bomo vedeli, katera območja so tista, kjer to želimo, lahko steče razprava o tem, kako to najbolje narediti. Ker nam manjka še kar nekaj strokovnih podlag, je v tem trenutku težko razpravljati ali podati jasnejšo sliko o prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom.

Foto: Miha Mlakar