KO RABI KLEMEN JERINA 50 TISOČ LET ZA NEKAJ, KAR SO ZNANSTVENIKI PO SVETU UGOTOVILI ŽE PO DESETIH IN 22 LETIH! IN DRUGE »ZGODBE«, KI JIM JE NASEDLO IN SE JIM JE PREDALO SODIŠČE!

»Zanimivo je, da so francoski raziskovalci v 22 letih ugotovili, da več kot je lova na divje svinje, večja je rodnost v tej vrsti. Glede jelenov pa je bilo to ugotovljeno v slabih 10 letih. V zvezi s tem je zanimiva tudi izjava raziskovalca iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Mihe Krofla, ki je pred nekaj leti dejal, da v Bolgariji na leto odstrelijo 20 tisoč šakalov brez kakšnih opaznih učinkov; raziskave iz Afrike pa so pokazale, da šakali v odziv na odstrel povečajo razmnoževanje. In še zoolog, prof. dr. Josef H. Reichholf, ki je predaval na Univerzi Ludwig Maximilian v Nemčiji. Dejal je, da lov ne regulira, ustvarja pa nadštevilne in zatirane populacije. Očitno za slovenskega medveda po mnenju nekaterih iz Slovenije veljajo drugačni naravni zakoni kot za druge prostoživeče živali. Kakšna je torej verodostojnost izjave dr. Klemna Jerine o 50 tisoč letih? In posledično zaključka sodišča?« Več…

»POBIJANJE VODEČIH, DOJEČIH IN BREJIH SVINJ ALI CELOTNIH LEGEL JE ZA LOVCA NEMORALNO, NEETIČNO IN ZAVRŽNO DEJANJE! JE MASAKER NAD NEBOGLJENIM ZARODOM, KI NI MOGOČ BREZ ZLOBE V SRCU!«

Prvi teden marca je letos očitno marsikje prinesel precej vznemirjenja v lovske vrste. Tudi v slovenske. In prav te dni še posebej med gorenjske, kjer je med lovci val ogorčenja, ki je v nekaj dneh pljusknil po vsej Sloveniji, dvignila izredna odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je v drugi polovici februarja ugodilo vlogi Območne zveze upravljalk lovišč Gorenjskega lovsko upravljalskega območja, ter v okviru izrednega posega v populacijo divjega prašiča v času lovopusta, do 30. junija letos, dovolilo odstrel tudi za breje, doječe in vodeče svinje starejše od dveh let. V Lovski družini Dobrča, ki jo vodi starešina Stanko Cvenkel, so se na to odločbo odzvali z ogorčenjem in apelom vsem gorenjskim in slovenskim lovcem in lovskim funkcionarjem, s katerim vse pozivajo, naj se pri lovu dosledno držijo lovskega kodeksa in se vzdržijo streljanja teh svinj, saj je to za lovca »nemoralno, neetično in zavržno dejanje«, »krvoločno opravilo«, kot pravijo, s katerim si bodo lovci »okrog vratu nadeli zanko«, ki jo bo družba, ki je že tako vse manj naklonjena lovu, »le še zategnila«. Več…

ČIGAVA JE DIVJAD? DRŽAVNA? JAVNA? ALI NIKOGARŠNJA? IN, ALI BO SLOVENSKO LOVSTVO KONČNO MORALO UGRIZNITI V KISLO JABOLKO LASTNE TRANZICIJE!?

A ob vseh vprašanjih in odgovorih je najbolj bistveno predvsem eno. Naj imamo takšen model lovstva, kot ga trenutno poznamo na Slovenskem; ali model lovne pravice na podlagi lastništva zemlje in gozdov; ali pa kakšno njuno hibridno različico; pri vseh je najbolj pomemben skrben in učinkovit nadzor! Pa transparentnost! In koruptivna nekontaminiranost lovstva ter vsega, povezanega z njim! In, seveda, osebna odgovornost, etika ter kultura duha in srca vsakega lovca posebej! Lovec je v gozdu s puško v rokah največkrat sam! To vedno znova poudarjajo izkušeni lovci. Če je, ali če ni lastnik gozda ali zemlje, ni tako pomembno, kot je v tistem trenutku življenja in smrti pomembno, da ima v sebi kulturo, lovsko etiko, naravovarstveno in človeško senzibilnost, poštenost in širino duha dolgoročno skrbnega gospodarja. Če je tako, potem se ob vzajemnem učinkovitem nadzoru v nobenem primeru nikomur ni treba bati za divjad in velike zveri in naravo! Če tega ni, pa itak prav nič ne pomaga! Lahko je divjad tisočkrat »državna« ali »javna« ali pa »res nullius«, ko legitimno pridrvijo v gozd podivjani krvoločni streljači, ko takšni lovci in njihovi simpatizerji v spregi z brezvestnimi politikanti in nenasitnimi zaslužkarji v zasebnih, državnih ali javnih loviščih dobijo glavno besedo pri upravljanju z divjadjo, je to zmeraj začetek njenega konca! Več…

»SVOJEVRSTNO KRITIČNO IN PROVOKATIVNO PISANJE, KI PRI BRALCU SPODBUJA RAZMIŠLJANJE IN POSTAVLJANJE NOVIH VPRAŠANJ«

»Lovec tretjega tisočletja naj bi bil predvsem naravovarstvenik in šele nato regulator v naravi. Lovci smo tisti, ki smo poklicani in se deklariramo kot varuhi narave, vendar se moramo pri tem ozreti okoli sebe in sodelovati tudi z drugimi, ki imajo enake oziroma podobne cilje in poglede, pa čeprav so včasih kritični do nas. Ena takih oseb je tudi gospa Ana Ašič, žurnalistka, raziskovalna novinarka, urednica in lastnica elektronskega medija, ki veliko piše tudi o okolju in naravi; oseba z velikim in širokim srcem, predvsem kadar gre za zaščito ogroženih vrst živali. Je velika zagovornica in varuhinja velikih zveri, predvsem medveda in risa. Skozi njej lastno ter svojevrstno kritično in provokativno pisanje pri bralcu spodbuja razmišljanje in postavljanje novih vprašanj.« Več…

V TAKIH OKOLJIH SE SKORAJ VSI POZNAJO, VSI VSE VEDO, VSI SO ZA RAZVOJ, VSEM JE PRI SRCU NARAVA IN NIHČE NI ZA NIČ ODGOVOREN!

»Razumeti moramo, da imamo reliefno razgibano, gozdnato in vodnato državno ozemlje, a skromne kmetijske površine; in da je potrebno precej regulacij in omejitev, če hočemo zadržati bogastvo in kakovost vodnih virov in produktivnih zemljišč. Upravičeno smo ponosni na izredno bio in geodiverziteto v državi. Razumeti moramo, da je mogoče hitro zapraviti naravne resurse, a drago, težko ali celo nemogoče je včasih napake popravljati. Vedeti bi morali, da s prostorsko potratnimi razvojnimi pristopi ne silimo med najbolj razvite, pač pa smo zapozneli sledilci. Jasno nam mora postati, da so bili mnogi prostorski posegi slabo načrtovani in so prinesli težave. Zato se jih je koristno v prihodnosti izogibati, kolikor pa gre, razmere popravljati.« Več…

NUJNE SO SPREMEMBE V LOVIŠČIH, KJER VLADAJO UKAZI »OD ZGORAJ«, KI NE VEDO, KAKŠNA JE KOČEVSKA!

Že 45 let sem kot fotograf prisoten v loviščih po Kočevskem. V glavnem so to področja, kjer so lovišča s posebnim namenom. Da se tu dogaja in izvaja lov brez prave kontrole o kakovosti živalskih vrst, da se ne spremlja njihov stalež, da so podvrženi nekakšnim ukazom »od zgoraj«, ki ne vedo, kakšna je Kočevska, me boli. Zato je zadnji čas, da se področja, ki jih obsegajo lovišča s posebnim namenom, preimenujejo; in se za vodenje zadolži res strokovno podkovane ljudi, ki vedo, kako se upravlja z gozdom, kmetijskimi površinami ter divjadjo. Več…

LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM NI SMISELNO UKINITI IN JIH PRENESTI V UPRAVLJANJE LOVSKIH DRUŽIN, MORAJO PA DOBITI NOVO VSEBINO!

Razmišljanja o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom, ki smo jih z namenom, da v strokovni, kritični, zainteresirani in tudi laični javnosti spodbudimo razpravo o tem, kako naj bi ta posebna slovenska lovišča oziroma območja kar najbolje služila (ob)varovanju narave in na ta način tudi v družbi promovirala najvišje vrednote njenega ohranjanja, v kompetentni, odločevalski, poznavalski in kritični javnosti naše spletne strani sprožajo vse več odzivov. Prof. dr. Marijan Kotar, nekdanji dekan Biotehniške fakultete v Ljubljani, gozdar in lovec iz Lovske družine Grosuplje meni, da »bi bilo nesmiselno ukiniti lovišča s posebnim namenom in jih prenesti v upravljanje lovskih družin. Ta lovišča moramo zadržati, vendar pa jim je potrebno postaviti jasne cilje njihovega obstoja.« Več…

ČERNAČEV PREDLOG V CELOTI PODPIRAM!

Razmišljanja o sedanjosti in prihodnosti slovenskih lovišč s posebnim namenom, ki smo jih z namenom, da v strokovni, kritični, zainteresirani in tudi laični bralski javnosti spodbudimo razpravo o tem, kako naj bi ta posebna slovenska lovišča oziroma območja kar najbolje služila (ob)varovanju narave in na ta način tudi v družbi promovirala najvišje vrednote njenega ohranjanja, so tudi v kompetentni, odločevalski, poznavalski in kritični javnosti naše spletne strani sprožila že kar nekaj odzivov. Javno se je odzval tudi dr. Marjan Toš, profesor, lovec in lovski mojster z Lenarta v Slovenskih Goricah, ki meni, da bi bilo treba predlog mag. Janeza Černača »čimprej v ustreznih oz. pristojnih organih verificirati in posredovati v zakonsko proceduro«. Več…

LOVIŠČA S POSEBNIM NAMENOM JE TREBA PREIMENOVATI V NARAVOVARSTVENA OBMOČJA KOČEVSKO – KOLPA, SNEŽNIK, POHORJE, KARAVANKE, MURA!

Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. K razmišljanju o tem smo povabili tudi mag. Janeza Černača, univ. dipl. inž. gozdarstva, nekdanjega direktorja Gozdnega gospodarstva Kočevje, na območju katerega so tri kočevska lovišča s posebnim namenom: Medved, Snežnik Kočevska Reka in Žitna Gora. Janez Černač je nekdanji lovec, izvedenec Mednarodnega sveta za lovstvo in divjad in nekdanji urednik založništva in revije Lovec pri Lovski zvezi Slovenije. Je avtor in utemeljitelj Etičnega kodeksa slovenskih lovcev, veliki poznavalec ter neumoren ustvarjalec in borec za naravo, Kočevsko ter za lepši, pravičnejši in bolj zdrav svet. Več…

MARSIKATERA LOVSKA DRUŽINA, KI JI JE BILO ODVZETO ZEMLJIŠČE ZARADI LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM, DOSEGA CILJE TRAJNOSTNEGA UPRAVLJANJA BOLJ UČINKOVITO KOT TA LOVIŠČA!

Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. Poleg poklicnih lovcev iz Zavoda za gozdove smo o tem povprašali tudi »nepoklicne« lovce iz Lovske zveze Slovenije: mag. Aleša Klemenca, predsednika Postojnsko Bistriške zveze lovskih družin in podpredsednika Lovske zveze Slovenije; Branka Zlobka, predsednika Zveze lovskih družin Kočevje in predsednika Nadzornega odbora LZS; mag. Emilijana Trafelo, častnega predsednika Zveze lovskih družin Ptuj Ormož in nekdanjega direktorja Gozdnega gospodarstva Maribor, na območju katerega je tudi LPN Pohorje; in mag. Lada Bradača, predsednika Lovske zveze Slovenije, ki je v imenu vseh kratko in jedrnato izrazil stališče slovenskih lovcev. Več…