Kaj menite? Kaj je po vašem mnenju največja težava ter najbolj sporno in problematično pri loviščih s posebnim namenom v Sloveniji? Kakšna naj bi bila njihova prihodnost? V čigavih rokah naj bi bila ta lovišča? Naj sploh še obstajajo? Kje? Katera? S kakšnim namenom? V kakšni obliki? In, zakaj? To so vprašanja, ki smo jih januarja z naše publicistične spletne strani zastavili petnajstim slovenskim kompetentnim poznavalcem s področja lovstva, gozdarstva in naravovarstva. Ker so lovišča s posebnim namenom trenutno v poslovni in organizacijski domeni Zavoda za gozdove Slovenije, smo seveda o tem med prvimi vprašali njih. Mag. Janez Logar, v.d. direktorja ZGS; Janko Mehle, vodja službe za lovišča s posebnim namenom v ZGS; Anton Marinčič, vodja LPN Jelen; Marko Vilfan, vodja LPN-jev na Kočevskem in Marko Jonozovič, nekdanji dolgoletni vodja oddelka za gozdne živali in lovstvo pri ZGS ter koordinator državne intervencijske skupine za velike zveri na vprašanja niso odgovorili s svojim osebnim strokovnim in izkustvenim pogledom, ampak nam je iz urada direktorja Boris Rantaša posredoval skupni odgovor Zavoda za gozdove Slovenije.

Uvod: Liza Kostevc

Tekst: Zavod za gozdove Slovenije

Foto: Miha Mlakar

16. februar 2021

Uvodoma želimo poudariti, da je Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) ustanovil lovišča s posebnim namenom (LPN) na območjih bivših gojitvenih lovišč in jim predpisal naloge, ki bodisi opredeljujejo normalno upravljanje z divjadjo in njenim življenjskim prostorom, bodisi številne naloge »posebnega namena«, ki jih ni možno uresničevati v loviščih, s katerimi upravljajo koncesionarji (lovske družine), saj za doseganje s predpisi postavljenih ciljev zahtevajo stalno prisotnost na terenu in bolj poglobljeno upravljanje, ki je mogoče zgolj s poklicnim kadrom.

Osnovno poslanstvo LPN je izvajanje trajnostnih nalog sonaravnega in trajnostnega upravljanja z divjadjo. Divjad in ostale prostoživeče živalske vrste so sestavni del gozdnih in negozdnih ekosistemov, zato uspešno upravljanje ni možno brez upoštevanja celovitosti ekosistema, torej enakovrednega upoštevanja rastlinske in živalske komponente. Skrb za takšno celovito ekosistemsko obravnavo gozdnih in negozdnih ekosistemov je bila s strani Republike Slovenije skozi zakonodajo (ZoG, ZDLov) dodeljena Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) kot strokovni službi, ki načrtuje gospodarjenje z gozdovi in divjadjo ne glede na lastništvo na območju cele Slovenije, na 10 % teritorija države pa za celovito upravljanje z divjadjo tudi LPN v sestavi ZGS. Lovišča s posebnim namenom so zato ključen instrument za usklajeno upravljanje z gozdnimi ekosistemi in doseganje s predpisi zastavljenih upravljavskih ciljev.

Eden od osrednjih ciljev ustanovitve in delovanja lovišč s posebnim namenom je tudi znanstveno-raziskovalno delo in preizkušanje novih konceptov upravljanja z divjadjo in njenim življenjskim prostorom, z namenom boljšega doseganja zastavljenih ciljev, prilagojenega novim spoznanjem ter zahtevam javnosti. Naloge, ki jih opravljajo upravljavci v loviščih s posebnim namenom, se v skladu z 23. členom ZDLov-1 financirajo iz proračuna RS, iz dohodka od divjadi ter iz dohodka od poslovanja LPN. S pomočjo vseh LPN v ZGS so bile opravljene in se opravljajo številne seminarske, diplomske in magistrske naloge ter doktorske disertacije s področja divjadi, zavarovanih živalskih vrst ter njihovega življenjskega okolja.

Foto: Miha Mlakar

Številne naloge javne službe s področja divjadi in lovstva so pogosto v nasprotju s poudarjeno tržno dejavnostjo, skozi katero LPN zagotavljajo sredstva za svoje delovanje, plače in za vzdrževanje državnega premoženja. LPN pa opravljajo tudi nekatere druge javne naloge, ki presegajo področje divjadi in lovstva, predvsem upravljanje z nekaterimi zavarovanimi živalskimi vrstami in njihovim življenjskim okoljem (zlasti velike zveri, gozdne kure, ujede… – monitoringi, raziskovalna dejavnost, odlovi, skrb za okolje, skupina za hitro ukrepanje v primeru ogrožanja življenja ljudi in premoženja po velikih zvereh (intervencijska skupina), ki deluje v okviru Zavoda za gozdove Slovenije .…). LPN in njihovi zaposleni imajo velik potencial za razvoj in zagotavljanje izvedbe povečanega obsega nalog tudi v sistemu gozdarskega in naravovarstvenega nadzora.

Lovišča s posebnim namenom skoraj v celoti ležijo na območjih posebnega naravovarstvenega pomena (različne oblike zavarovanih območij – Natura 2000, ekološko pomembna območja (EPO), osrednje življenjsko območje velikih zveri (OVZ), posebna zavarovana območja po Zakonu o ohranjanju narave (ZON), …) – ti deleži se gibljejo med 80 in 100 % celotne površine, razen v LPN Fazan Beltinci, kjer delež znaša približno 50 % celotne površine.

Državna lovišča v taki ali drugačni obliki obstajajo praktično v vseh evropskih državah, kjer je preko umestitve v različne oblike zavarovanih območij in drugih upravljavskih rešitev zagotovljeno tudi njihovo sistemsko financiranje. Dejstvo je, da pozitivno finančno poslovanje zgolj s trženjem odstrela divjadi in divjačine ob poklicnem kadru dolgoročno razen v redkih, z naravnimi razmerami pogojenimi primerih, ni mogoče.

Ključna razlika med poklicnim lovstvom v loviščih s posebnim namenom in nepoklicnim oz. ljubiteljskim lovstvom po Evropi in tudi pri nas je v strokovnosti dela. Na dovolj velikih površinah in z osebjem, ki profesionalno opravlja naloge trajnostnega upravljanja z divjadjo, je mogoča izvedba najbolj zahtevnih nalog, ki jih nalagajo zakonodaja in predpisi. Za zagotovitev stabilnosti populacij divjadi in zavarovanih vrst prostoživečih divjih živali in njihovega okolja ter omejevanja premočnega vpliva divjadi na okolje in zavarovane vrste LPN dosledno izvajajo načrte upravljanja z divjadjo. Tega v manjših loviščih ljubiteljskega značaja ni mogoče zagotoviti na tako učinkovit način.

Poklicni kader je prav tako pomemben pri preventivnih ukrepih zagotavljanja zdravstvenega varstva divjadi, še posebej pa v primeru izbruha katere od nevarnih nalezljivih bolezni (afriška prašičja kuga, ptičja gripa…) ter delovanja v različnih intervencijskih skupinah s področja divjadi, nekaterih zavarovanih živalskih vrst ter lovstva.

Lovišča s posebnim namenom opravljajo svoje naloge v skladu z visokim strokovnimi standardi, o čimer pričajo tudi številni izvedeni slovenski in mednarodni projekti, naselitve/doselitve v LPN odlovljenih velikih zveri po evropski državah, ter mednarodna priznanja, kot sta npr. diploma Mednarodnega sveta za divjad in lovstvo (CIC), ki je bila v Parizu podeljena za vzorno delo z lovišči s posebnim namenom in populacijami prostoživečih živali v smislu trajnosti in sonaravnosti in priznanje Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki ga je za zgledno sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnem delu v letu 2018 prejelo LPN Kozorog Kamnik. LIFE projekta SloWolf in DinAlpBear, izvedena pod vodstvom ZGS, sta prejela priznanji EU za najboljši EU LIFE Narava projekt leta, pri čemer je bil pomemben del raziskav in ostalih aktivnosti narejen v LPN s kadrom tam zaposlenih sodelavcev. Projekti so bili uspešno pridobljeni tudi zato, ker je ZGS na podlagi možne aplikativnosti akcij v praksi to lahko zagotovil skozi LPN v svoji sestavi.

Na Zavodu za gozdove Slovenije smo prepričani, da imajo lovišča s posebnim namenom zaradi izjemnega pomena javnih nalog, s katerimi zagotavljajo ekosistemski pristop pri upravljanju z naravnimi (gozdnimi) viri, v taki ali drugačni obliki svojo vlogo in velik pomen tudi v bodočem upravljanju s prostorom, gozdom, divjadjo in drugimi (tudi zavarovanimi) prosto živečimi živalskimi vrstami.

Uspešnost delovanja in nenazadnje tudi obstoj LPN pa je odvisen predvsem od države, njenih institucij in stabilnih virov financiranja – država se mora zavedati posebnega pomena teh lovišč ter jim omogočiti izvajanje nalog, ki jih je predpisala z veljavno zakonodajo. Pomen javnih nalog, s katerimi v loviščih s posebnim namenom zagotavljamo ekosistemski pristop pri upravljanju z naravnimi viri, bo z leti samo naraščal. Upamo, da bodo lovišča s posebnim namenom v prihodnje lahko upravičila pričakovanja ustanovitelja in javnosti ter bodo v ponos tako znotraj Slovenije kot v mednarodnih strokovnih krogih.

Foto: Miha Mlakar