»Gospod župan, pozdravljeni. Bil sem opozorjen na vašo objavo o volkovih na Jelovici. Žal so skrbi občana odveč. S sobote na nedeljo sva tam prespala z mojim psom, zato so na tleh njegove sledi. Žal tokrat nisva videla nobenih volkov. Upam, da je s tem razrešena dilema. Lep pozdrav,« je na Facebooku zapisal dražgoški lovec v odgovor županu Železnikov, ki je očitno tisti »Facebookov uporabnik«, ob čigar zaskrbljenosti so tako živo in hitro poskočili »prvi v službi resnice« ter jo kot burja te dni razpihali na vse strani, pa tudi če je ta »resnica« taka, ki jo »pes na repu« ali pa »na tacah« prinese! In se ob tem še Rdeča kapica ne le povsem neha bati volka, ampak ob njej celo plane v nadvse prešeren smeh! In mi vsi z njo! Več…
Tag: Janez Papež
KAKO JE »SRČEK IZ MEDVEDJE KRVI« NARAVNOST V SRCE ZADEL NEKATERE SLOVENSKE NAJBOLJ STRELJAŠKE »HAUPTJAGRE« IN ONE, KI BI TO RADI POSTALI! BREZČUTNO OMALOVAŽEVANJE POBIJANJA NEBOGLJENIH MEDVEDKOV. »ANČKA SE JE RAZVNELA«. IN ŠE: »ENOJAJČNA DVOJČKA«. »ŠTIRIPERESNA DETELJICA«. IN, »JEDRSKI REAKTOR«.
»A ti ljudje mislijo, da smo vsi, ki jih gledamo in poslušamo čisto nori!? Da ne znamo razmišljati s svojo glavo!? Ko gledam in poslušam te novinarje in lovce in velestrokovnjake, ki v dramatičnih prispevkih nabijajo in razpihujejo gonjo proti medvedom, mi vedno pridejo na misel totalno »odpuljeni« verski blazneži, ki so popolnoma izgubili stik z vsako realnostjo! Gospa, glejte, nisem morda tako izobražena, kot so ali pa vsaj mislijo, da so, vsi ti »kompetentneži«, tudi nisem kakšna naravovarstvenica ali »fanica« ali velepoznavalka medvedov, ampak vidim pa, da ti ljudje medveda prikazujejo javnosti kot psihopatskega kriminalca, ki samo čaka na to, da bo komu kaj naredil, in mislijo, da mi, gledalci in javnost ne vidimo, da so to v resnici oni, vsi tisti, ki medvede tako brutalno pobijajo, ki to dovoljujejo in razpisujejo tiralice za njim, ga preganjajo in ščuvajo, prav ščuvajo ljudi proti medvedu! A oni res mislijo, da jim mi verjamemo?« Več…
»ALI NISO POMORI MEDVEDOV GROZLJIVO NASILJE!? IN, KAKO LAHKO Z UNIČEVANJEM DELOV NARAVE VARUJEŠ NARAVO!? OZIROMA, KAKO LAHKO VARUJEŠ CELOTO, ČE UNIČUJEŠ NJENE DELE!?«
»Ali niso pomori medvedov, seveda pa tudi drugih živali, grozljivo nasilje? Ali je lahko takšno nasilje del kulturne in civilizirane Slovenije, kar ta želi biti? Ali je nasilje nad živalmi, ki ga je Slovenija polna, v skladu s slovensko ustavo, ki kot protiustavno šteje vsako spodbujanje k nasilju ali vojni!? Če je spodbujanje k nasilju protiustavno, kaj lahko potem rečemo za samo nasilje, ki je še mnogo več kot samo spodbujanje k nasilju? Če so pomori medvedov nasilje, ali ni potem tudi izdajanje dovoljenj za odstrel medvedov s strani Ministrstva za naravne vire in prostor spodbujanje nasilja?« Več…
KAKO JE ŠTIRI IN POL KILOGRAMSKI MEDVEDJI DOJENČEK NA KOČEVSKEM »NAPADAL DOMAČE ŽIVALI IN LJUDI« IN »SKRIVAJ« MOČNO DVIGNIL NA NOGE LOVSKO IN NELOVSKO JAVNOST! PA NJEGOV, PRAV TAKO UMORJENI, PET KILOGRAMSKI MEDVEDJI »SOBRAT« S KOZLEKA TUDI!
Mucke ubijajo, mar ne, bi nenazadnje lahko naslovili to dogajanje, ki je sicer morda v luči grozodejstev, ki smo jim ta trenutek priča na Bližnjem vzhodu, za koga morda celo »efemerno«, a je v resnici daleč od tega; in obenem mnogo bližje, celo nevarno blizu klavnici, ki jo tam gledamo. Ko ljudje izgubijo dostojanstvo, se začne genocid, smo lahko te dni v Delu prebrali razmišljanja bolgarskega režiserja Stefana Komandareva. To v enaki meri velja za tiste na Bližnjem vzhodu, na Krimu ali v slovenskih gozdovih. Kaj lahko drugega ob zverinskosti pobijanja najbolj nebogljenih človeških in medvedjih mladičev rečeš drugega!? Res, moraš biti, ne le brez vsake človečnosti in brez srca, ampak tudi popolnoma brez vsakega dostojanstva, da brez zadržka dvigneš roko nad tako nebogljeno bitje in preliješ njegovo kri, utrneš življenje, ki se je komaj porodilo, uničiš, razstreliš, pohodiš upanje, ki ga je njegova živost prinesla na svet. Več…
SRČEK IZ MEDVEDJE KRVI. CUKRČKI ZA »ODSTRELNE« GURUJE. KAKO »VOLK ŠTEJE JAGENJČKE« IN VE, VEČ KOT JIH BO NAŠTEL, VEČ JIH BO »SNEL«! IN, »KAKO JE MOGOČE, DA JAVNOST TEJ STROKI NE VERJAME«!?
»Da naročiš projekt, ga poveriš interesno, poslovno in strokovno kontaminiranim in delikatnim izvajalcem in podizvajalcem, ki si vsi po vrsti svojo verodostojnost »nabijajo« z dajanjem vtisa, da so pod »širmom« Biotehniške fakultete in torej avtonomno reputacijo Univerze v Ljubljani, s čimer pa slednja v bistvu nima nič, razen, da so posamezni raziskovalci tam v službi in tam delajo, projekte pa povsem komercialno in »tržno« za naročnike peljejo mimo nje, spet pa, na drugi strani, vse to počnejo z univerzitetnimi laboratoriji, materiali in bazami podatkov; da torej vse to financiraš in nameravaš na rezultatih, ki jih bo tako interesno kontaminiran projekt prinesel, izdajati odločbe, s katerimi bo, prvič, nepovratno odvzemano življenje živim bitjem; in drugič, bodo s tem komercialno služili prav isti, ki zdaj projekt štetja zavarovane zveri izvajajo, ob tem pa ne postaviš nobenih nadzornih mehanizmov in neodvisnega kontrolinga vseh faz raziskave, to je milo rečeno nezaslišani diletantizem, v resnici pa na nek način nesprejemljivo oškodovanje davkoplačevalcev, države in narave ter evidentno držanje »štange« tovarišiji, ki se brezsramno na vse mogoče načine okorišča s pobijanjem, trgovanjem in »raziskovanjem« medvedov na Slovenskem.« Več…
»O VELIČINI NARODA IN NJEGOVI MORALNI RAZVITOSTI LAHKO SODIMO PO TEM, KAKŠEN JE NJEGOV ODNOS DO ŽIVALI«
»Ob tem pa se sam sprašujem, ali je bil postopek za izdajo sporne odločbe sploh pravilen? Pokončni in etično osveščeni člani Lovske družine Dobrča se upravičeno niso strinjali z izvajanjem lova kjerkoli v Sloveniji na dve in večletne svinje, kot jim je bil zapovedan z nelegitimno odločbo ministrstva. Strinjati se je z Dobrčani in vsemi njihovimi podporniki, da je pobijanje divjih svinj – brejih ali vodečih mater ali njihovih celotnih legel – v času visoke brejosti, ali v najzgodnejši fazi življenja od seskov odvisnih mladičkov, nemoralno, zavržno dejanje. Moje mnenje ne temelji na sovražnosti, izhajam iz pravno utemeljenih dejstev, z zavestjo, da moramo spoštovati svetost življenja. Upravičeno s tehtnimi argumenti grajamo odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 20. februarja 2023, ki sodi v poglavje o kršitvah lovske pravičnosti, torej lovske etične norme, ki je vodilo in opora lovčevi vesti za etično vedenje ter za odnose in ravnanje lovskih organizacij in vseh lovcev do narave, divjadi in do drugih živali ter naravnega okolja. Plenjenje brejih in vodečih svinj je v nasprotju z Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob, ki temelji tako na Bernski konvenciji kot na sklopu pozitivne zakonodaje. Zato moramo podpreti »kulturo življenja«, ki nasprotuje »kulturi smrti«, kot je to poudarjal papež Janez Pavel II, ker se mora tudi javna uprava zavzemati za spoštovanje življenja in se nediskriminatorno boriti proti trpinčenju živali, ki so čuteča živa bitja. Kot je dejal veliki Mahatma Gandhi: »O veličini naroda in njegovi moralni razvitosti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali.« Več…
»KOLIKO HOLOKAVSTOV NAD DIVJADJO BO ŠE POTREBNIH, PREDEN BOMO REKLI BOBU BOB!? TO V NEDOGLED NE BO ŠLO, TOVARIŠI LOVCI! ČESTITKE ZA POKONČNO DRŽO KOLEGU CVENKLU!«
»Ko prebiram o tej sramotni odločbi, sem globoko, globoko razočaran. To je, oprostite, holokavst nad ubogo divjo živaljo; naj mi Judje tega ne zamerijo, nič slabšalnega ne mislim s tem, le ponazoriti želim dimenzije ukrepa, ob katerem res ni več mogoče molčati, če imamo lovci še kaj prave lovske časti in pravičnosti! Koliko holokavstov nad divjadjo bo še potrebnih, preden bomo rekli bobu bob in ustanovili Zavod za lovstvo in tudi z njim preprečevali dvojnosti v lovstvu, ko eni v državi načrtujejo, drugi brez besed to ponižno izvaja(mo)jo. To v nedogled ne bo šlo, tovariši lovci! Naj se končno nekdo zgane tam gori, na vrhu! Čestitke za pokončno držo kolegu Cvenklu! Apel njegove lovske družine naj se preoblikuje v peticijo in zaokroži po družbenih omrežij za podpis. Izkoristimo še to možnost in se poglejmo v ogledalo: smo ali nismo, člani zelene bratovščine, ki gradi na izvirnih programskih izhodiščih Slovenskega lovskega kluba iz leta 1907! Bomo po toliko letih potonili, ali skupaj zmogli moči in sile, da od brezna pogube odrinemo vse tiste, ki so nas na ta rob pripeljali?« Več…
MARCA NAMERAVAJO NA ŠVEDSKEM V MUČNEM LOVU S PSI POLOVITI 200 RISOV! NE, KER BI JIH BILO PREVEČ ALI, KER BI KOGA OGROŽALI, AMPAK PREPROSTO, KRVOŽELJNO IN ZA TROFEJE! JE TO ZDAJ TA EKSPLICITNA PODOBA EVROPSKEGA LOVSKEGA NARAVOVARSTVA IN LOVSKE ORGANIZACIJE, KI JI PREDSEDUJE RAVNO ŠVED!? TA SE BO SREDI MARCA MUDIL TUDI NA CELJSKI RISJI KONFERENCI! ZA NAVDIH? IN DELJENJE IZKUŠENJ? ALI V SVARILO?
Je ris, po medvedu in volku, najbolj konfliktna vzhajajoča zvezda na temnečem evropskem nebu upravljanja z velikimi zvermi, kjer se vse bolj bliska od nasprotij med lovsko in nelovsko, oziroma kritično naravovarstveno javnostjo? Je ris tisti, na katerem se bodo dokončno profilirale iskrene in neiskrene naravovarstvene intencije ter do konca polarizirali dejanska in deklarativna lovska zavzetost za naravo? Pri prelepi, graciozni, tihi, plašni in v bistvu zelo nekonfliktni živali, ki ima najraje odmaknjene teritorije prostranih gozdov, kjer lahko v miru skrbi za svoje mladiče in živi svoje svobodno življenje, bo težko izrabljati klasični »zverni« arzenal z vpitjem o ogrožanju kmetovanja, življenj in varnosti za opravičevanje njenega odstrela! A ga v Evropi vendarle očitno nekdo močno želi! Več…
»TUDI MAČEK JE BIL PROTI! IN ČE BI NJEGA VPRAŠALI, RISOV NE BI NIKOLI NASELILI!« A LADO ŠVIGELJ, TEDANJI VODJA DRŽAVNEGA LOVIŠČA ROG, JE DEJAL: »ČE MI, KI SMO POSTAVLJENI, DA VARUJEMO AVTOHTONE ŽIVALI, TEGA NE SPREJMEMO, POTEM NAS NI TREBA!«
Morda bi se danes, 2. marca 2023, ko obeležujemo 50 let od prve ponovne naselitve risa na Slovensko; in jutri, 3. marca, ko je mednarodni dan prostoživečih vrst, letos, ko je po vsem svetu in tudi pri nas vse bolj videti, kako se ob vsem vojnem in drugem gorju, razni, še posebej tudi premočrtno »okoljski«, »brezogljični« in »zeleno prehodni« cilji z vse bolj brezčutnimi in srhljivo »boljševističnimi« dikcijami opravičujejo za uporabo vseh sredstev in vseh zlorab za poseganje v lokalno naravo ter življenje in zdravje ljudi v imenu globalne agende, ki obrača »ekologijo« in »ogljične« milijarde na svoj politično interesni mlin, zaradi česar so novodobne bogate »eko« elite le še bogatejše, siromašni pa vsak dan bolj revni in opeharjeni še za tisto, kar nam največkrat edino preostaja kot poslednja uteha, torej, za košček neokrnjene narave in zdravja, ki nam ga ta s tem pomaga ohranjati; danes torej, se morda vsaj za trenutek spomnimo, da je na koncu, ki neizogibno pride za vsakega, življenje zelo dragoceno. Neprecenljivo. Moje. Tvoje. Otrokovo. Risovo. In vsako. Za njim pa ostaja le tisto, kar smo dobrega dali in živeli. Zato je prav, da se v tem smislu vsaj v »bežnem jantarnem trenutku« pustimo življenju »učarati« in dotakniti z vso njegovo presunljivo resnico; prav je, da življenje v vsej pojavnosti res spoštujemo in z vso senzibilnostjo varujemo! Nenazadnje smo vsi, ne le kočevski lovci, kot se je o njih pred 50 leti izrazil Lado Švigelj, »postavljeni, da varujemo avtohtone živali«, da varujemo avtohtono naravo in življenje samo! Še več, »če tega ne sprejmemo, nas ni treba!« In nas, če se prav kmalu vsak v sebi pristno, brez vseh manipulativnih agend, ne zdrami za sožitje in za resnično sočuten pogled na vsako bitje v tem stvarstvu, na koncu res tudi ne bo! Več…
PEŠČICA EVROPSKIH LOVSKIH JURIŠNIKOV SI OČITNO ZADAJA HUD UDAREC. V »STRAHU« ZA LOV, V OBSESIVNI ŽELJI PO STRELJANJU PTIC SELIVK, ZVERI IN SPLOH VSEGA, V »IHTRNO« MANIPULATIVNEM PRITISKU NA EVROPSKO JAVNOST IN POLITIKO. CESAR JE GOL! LE 1,3 ODSTOTKA LOVCEV JE DO DANES PODPISALO PETICIJO!
Za ene pač nikoli ni srečnega konca. Tudi za slovenske medvede ne. Iz neizprosno pogoltnega in strastnega interesno »strokovno« politično lovsko mesarskega obroča, ki je sklenjen okoli te karizmatične, nikomur nič žalega želeče zveri, se pač ni mogoče rešiti. Ta akterska sprega je premočna, brezskrupulozna, manipulativna in brez vsakega moralnega in etičnega zadržka; brez najbolj elementarne poštenosti. Podrejene pa ima tudi prav vse institucije v državi. V takem je le malokomu mar za življenja medvedov. Za resnico o njih. Za resnico o čemerkoli. A bo ta vendarle enkrat pricurljala na dan! Tu in tam pa kak svetlikav drobec že zdaj blisne v temo! Tam, kjer najmanj pričakuješ, kot se zdaj to dogaja z evropsko lovsko peticijo »za lov«, podprto z vsemi najbolj »prepričljivimi« in neustavljivimi orožji in orodji evropskega lovskega propagandnega stroja. A jo je do danes, do zaključka redakcije, podprlo »le« 91.880 lovcev, kar je morda na prvi pogled slišati veliko, a je to le 1,3 odstotka vseh evropskih lovcev. Premalo, da bi peticija in vse, za kar se zavzema, za širšo in politično javnost v Evropi delovala prepričljivo. In dovolj, da podoba evropskega lovstva celo v očeh lovcem sicer naklonjene in do lova zmerno razpoložene javnosti spet za nekaj odtenkov in trajno potemni! Več…