»Ob tem pa se sam sprašujem, ali je bil postopek za izdajo sporne odločbe sploh pravilen? Pokončni in etično osveščeni člani Lovske družine Dobrča se upravičeno niso strinjali z izvajanjem lova kjerkoli v Sloveniji na dve in večletne svinje, kot jim je bil zapovedan z nelegitimno odločbo ministrstva. Strinjati se je z Dobrčani in vsemi njihovimi podporniki, da je pobijanje divjih svinj – brejih ali vodečih mater ali njihovih celotnih legel – v času visoke brejosti, ali v najzgodnejši fazi življenja od seskov odvisnih mladičkov, nemoralno, zavržno dejanje. Moje mnenje ne temelji na sovražnosti, izhajam iz pravno utemeljenih dejstev, z zavestjo, da moramo spoštovati svetost življenja. Upravičeno s tehtnimi argumenti grajamo odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 20. februarja 2023, ki sodi v poglavje o kršitvah lovske pravičnosti, torej lovske etične norme, ki je vodilo in opora lovčevi vesti za etično vedenje ter za odnose in ravnanje lovskih organizacij in vseh lovcev do narave, divjadi in do drugih živali ter naravnega okolja. Plenjenje brejih in vodečih svinj je v nasprotju z Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob, ki temelji tako na Bernski konvenciji kot na sklopu pozitivne zakonodaje. Zato moramo podpreti »kulturo življenja«, ki nasprotuje »kulturi smrti«, kot je to poudarjal papež Janez Pavel II, ker se mora tudi javna uprava zavzemati za spoštovanje življenja in se nediskriminatorno boriti proti trpinčenju živali, ki so čuteča živa bitja. Kot je dejal veliki Mahatma Gandhi: »O veličini naroda in njegovi moralni razvitosti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali.«

Foto: Marjan Artnak

Gostujoče pero: Bojan Avbar

Foto: Marjan Artnak, Vlado Jehart, Bojan Avbar, Janez Papež

Naslovna fotografija: Bojan Avbar

2. april 2023

V polemične razprave o vsebini odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) z dne 20. februarja 2023 se bom skušal vključiti na daljavo s posameznimi poudarki na pravnih podlagah za zaščito živali, ki temelji na varovanju svetosti življenja in ohranjanja divjadi na našem edinem planetu za bodoče rodove. Utemeljitve lovcev Lovske družine Dobrča so jasne in razumljive. Izhajajo iz čiste vesti, da lovci niso izvrševalci odredb z namenom pobijanja divjadi, saj želijo sodelovati pri sonaravnem upravljanju s populacijami divjadi, tudi z divjimi prašiči. Ni dovolj, da neka oblast izvaja ukrepe, ne da bi spoštovala pravne podlage, ki izhajajo iz Ustave in pozitivne zakonodaje.

V prosti naravi ni dovoljeno znižati števila nobene vrste divjadi do take mere, ki bi predstavljala nevarnost za njen obstoj

Že socialistični Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76, 29/86, Uradni list RS, št. 29/95 – ZPDF, 89/99 in 16/04 – ZDLov-1) je vseboval določbo, da v prosti naravi ni dovoljeno znižati števila nobene vrste divjadi do take mere, ki bi predstavljala nevarnost za njen obstoj. Poboji brejih ali vodečih divjih svinj bi lahko resno ogrozili stalež divjega prašiča, ki je bil stoletja trn v peti oblastem. Znani so zgodovinski pogromi nad divjimi prašiči v času Marije Terezije. Divji prašič je bil praktično iztrebljen, sedanji stalež divjih prašičev izhaja iz obore na Gorjancih, iz katere je pobegnilo nekaj osebkov divjega prašiča, o čemer sem že pred časom pisal na pričujočem spletnem portalu in v glasilu Lovec

Ali sporna odločba upošteva določbe slovenske Ustave in dejstva, da so živali čuteča bitja?

Republika Slovenija je v 2. členu svoje Ustave zapisala, da je pravna in socialna država. Očitno pa načela pravne države ne veljajo za snovalce in podpisnika odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je 20. februarja 2023 na vlogo OZUL Gorenjskega LUO z dne 15. februarja 2023 izdalo odločbo, s katero dovoljuje v nekaterih loviščih na Gorenjskem izredni poseg v populacijo divjega prašiča v času izven »Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob«, kjer so določene lovne dobe, za svinje, ki so starejše od dveh let za obdobje od vročitve odločbe do 30. junija 2023. Iz odločbe izhaja, da sporna odločba MKGP temelji na strokovnem mnenju Zavoda za gozdove, enota Bled, niso pa znane, katere strokovne podlage so bile odločilne, razen namena zmanjšanja populacije večletnih divjih svinj, ki so nosilke populacije.

Strinjam se s kolegom dr. Marjanom Tošem, »da so ja morali dvigniti roke za sklep o odobritvi tega in takšnega odstrela in ga posredovati pristojnemu ministrstvu (?). Se predlani, lani in letos niso zavedali posledic tega ukrepa? So se sploh vprašali, kaj pomeni ta  ukrep z lovsko etičnega vidika in za ugled slovenskih lovcev v najširši javnosti? So si pridobili strokovna mnenja, so se posvetovali  z biologi, ekologi, z varstveniki narave?«… »Menim, da v resnici ne in da so takole čez palec potrdili nekaj, kar je predvsem v primarnem interesu kmetovalcev, za katere je “črna divjad” od nekdaj  škodljiva in nima mesta pod soncem. Se mar vračamo v čase Marije Terezije ali kaj? Tako brezbrižno potrditi predlog in ga posredovati Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, to je pa res kaplja čez rob lovskim neumnostim, kakršnih sicer nikoli ne manjka«.

Foto: Vlado Jehart

Ob tem pa se sam sprašujem, ali je bil postopek za izdajo sporne odločbe sploh pravilen? Pokončni in etično osveščeni člani Lovske družine Dobrča se upravičeno niso strinjali z izvajanjem lova kjerkoli v Sloveniji na dve in večletne svinje, kot jim je bilo zapovedan z nelegitimno odločbo ministrstva. Strinjati se je z Dobrčani in vsemi njihovimi podporniki, da je pobijanje divjih svinj – brejih ali vodečih mater ali njihovih celotnih legel – v času visoke brejosti, ali v najzgodnejši fazi življenja od seskov odvisnih mladičkov, nemoralno, zavržno dejanje. Moje mnenje ne temelji na sovražnosti, izhajam iz pravno utemeljenih dejstev, z zavestjo, da moramo spoštovati svetost življenja.

Etika ali doseganje ciljev po željah OZUL na nelegitimen način v nasprotju s pozitivno zakonodajo

Pri sporni odločbi ne gre zgolj za vprašanje etike. Med drugim se odpirajo tudi vprašanja ohranjanja naravne dediščine, ki je varovana po 73. členu Ustave. V zvezi s sprejeto odločbo je treba izpostaviti tudi spoštovanje zavez države iz mednarodnih sporazumov in konvencij, ki jih je podpisala in ratificirala Republika Slovenija.

Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov

S Konvencijo o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov so se države članice Sveta Evrope in druge podpisnice konvencije, zavezale, da bodo dosegle večjo stopnjo enotnosti med članicami z željo Sveta Evrope po medsebojnem sodelovanju in z drugimi državami pri ohranjanju narave. Podpisnice konvencije so oznanile, da prosto živeče rastlinstvo in živalstvo pomenita naravno dediščino estetske, znanstvene, kulturne, rekreativne, gospodarske in izvirne vrednosti in jo je treba ohraniti in predati naslednjim generacijam. Priznale so, da ima prosto živeče rastlinstvo in živalstvo bistveno vlogo pri vzdrževanju biološkega ravnovesja.

Svoje zaveze so utrdile na spoznanjih, da se številčnost mnogih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst resno zmanjšuje in da nekaterim od njih grozi izumrtje^[2]. Zato so sprejele konvencijo z zavestjo, da je ohranjanje naravnih življenjskih prostorov bistveno za varstvo in ohranitev prosto živečega rastlinstva in živalstva. Države podpisnice konvencije so s sprejeto konvencijo priznale, da bi vlade v svojih nalogah in programih morale upoštevati varstvo prosto živečega rastlinstva in živalstva ter da bi bilo treba vzpostaviti mednarodno sodelovanje^[3], še posebej za varstvo selivskih vrst.

Foto: Marjan Artnak

Za opredelitev nedopustnosti posegov kot jih od izvajalcev – lovskih družin terja sporna odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je pomemben prezrti 6. člen Konvencije, ki izrecno v svojem 6. a členu prepoveduje vse oblike namernega lovljenja in zadrževanja ter namernega ubijanja, v 6. c členu pa namerno vznemirjanje vrst prosto živečega živalstva, zlasti med razmnoževanjem, vzrejo mladičev in prezimovanjem, v taki meri, da bi vznemirjanje lahko postalo moteče glede na cilje konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov.

Zaveze, ki jih prinaša Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov

Naša država se je s podpisom in ratifikacijo Konvencije zavezala, da bo sprejela potrebne ukrepe za vzdrževanje populacije prosto živečega rastlinstva in živalstva na ravni, ki ustreza zlasti ekološkim, znanstvenim in kulturnim zahtevam, ali jo prilagodijo tej ravni, pri čemer upoštevajo gospodarske in rekreativne zahteve in potrebe podvrst, varietet ali form, ki so krajevno ogrožene. To zagotavlja že Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob (Uradni list RS, št. 101/04 in 81/14), ki je uvedla lovopust in je divjo svinjo dovoljeno loviti samo od 1. julija do 31. januarja. Zato bi moralo ministrstvo spodbujati državno politiko za ohranitev prosto živečega rastlinstva, živalstva in naravnih življenjskih prostorov, tudi divjih svinj.

Res je, da konvencija v svojem 9. členu dopušča določene izjeme, če ni drugih možnosti ali zadovoljivih rešitev. Toda v obravnavanem primeru sporne odločbe, ki dovoljuje neetičen odstrel brejih ali vodečih divjih svinj, je cilj odločbe prekomeren poseg v populacijo reproduktivno sposobnih divjih svinj (na podlagi razširitve lovne dobe mimo uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob) ni nikakor upravičen ali legitimen, ker gre za usodno kršenje temeljnega načela svetosti življenja, ki lahko trajno vpliva in ogrozi preživetje populacije divjega prašiča.

Konvencija sicer dopušča določene izjeme, ki so v konvenciji taksativno naštete. Pregled izjem pokaže, da v obravnavanem primeru odstrela večletnih svinj ne gre za ukrepe preprečitve resne škode na posevkih, živini, v gozdovih, v vodi in drugih oblikah lastnine. Z odločbo dovoljeni odstrel brejih ali vodečih divjih svinj ni v interesu splošnega zdravja in varnosti, ali preprosto drugih prevladujočih splošnih interesov. Zanimivo bi bilo izvedeti, ali je ministrstvo poročalo stalnemu odboru konvencije, ki ga je dolžno opraviti vsaki dve leti, tako da mu je poročalo tudi o izjemah pri posegu v populacijo divjih svinj, ki jih je uveljavilo v skladu z določili konvencije.

Foto: Vlado Jehart

Poročilo mora obsegati podatke o populacijah, ki so ali so bile obravnavane kot izjema, in če je možno, tudi število zajetih primerkov; sredstva, odobrena za ubijanje ali lovljenje; pogoje tveganja ter časovne in krajevne okoliščine, pod katerimi so bile te izjeme odobrene; podatke o organu, pooblaščenem za izjavo o izpolnjevanju pogojev in za odločanje o sredstvih, ki se lahko uporabljajo, njihovih omejitvah in o osebah, ki so dobile navodila za izvajanje teh odločitev; ter uporabljene nadzorne mehanizme. Tudi v povezavi z 12. členom Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih^[4] (ZNUAPK), objavljenega v Uradnem listu RS, št. 200/20), in Sklepa o določitvi visoke stopnje ogroženosti zaradi prašičje kuge pri divjih prašičih, s katerim je začel veljati ZNUAPK, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št.10/2021 z dne 22. 1. 2021.

Konvencija dovoljuje, da lahko pogodbenice sprejmejo strožje ukrepe za varstvo prosto živečega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, kot jih predvideva konvencija. Zgodilo pa se je obratno, da je ministrstvo povozilo uredbo, ki varuje divje svinje z lovopustom v času njihove reprodukcije, sprejelo je sporno odločbo, s katero je dovolilo neetičen pogrom nad divjimi svinjami.

Po moji skromni oceni imajo lovci LD Dobrča prav, ker so svoje etično razmišljanje utemeljili na Etičnem kodeksu slovenskih lovcev, ki v svojem 12. členu določa, da lovec odkloni sodelovanje na lovu ter pri vseh drugih dejavnostih, če po svoji vesti oceni, da niso upoštevana in spoštovana etična načela ali zakonska določila. V težkih trenutkih sta potrebni njegova prisebnost duha ter osebna razumna presoja.

Zakon o varstvu narave

V zvezi z odločbo, ki prinaša pogrom nad divjimi svinjami, je treba omeniti tudi Zakon o varstvu narave ^[5](ZON)^[6], ki določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave. Pobijanje reproduktivnih živali je z gotovostjo ne ohranja. Odločba ne vzpodbuja ohranjanja biotske raznovrstnosti, ki jo predstavljajo ukrepi, s katerimi bi se moralo urejati varstvo prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst, vključno z njihovim genskim materialom in habitati ter ekosistemi, kar omogoča trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti ter zagotavlja ohranjanje naravnega ravnovesja.

Oceniti je, da je grajana odločba ukrep, ki je prehitel vse druge možnosti zmanjševanja škod po divjih prašičih. Država bi morala ukreniti predhodne postopke po načelih postopnosti, od milejšega do skrajnega v obliki obligatorne odločbe, če milejši ukrepi ne bi učinkovali. Očitno nihče iz ministrstva ne ukrepa proti upravljavcem lovišč, ki so že po koncesijski pogodbi in lovskem zakonu dolžni seznaniti ljudi z obvestili na krajevno običajnih razglasnih mestih, kdo so osebe, ki so pri posameznem upravljavcu lovišča zadolžene za sprejemanje prijav o škodah po divjadi na poljih in krajih, kjer prihaja do škod.

Namesto, da bi ministrstvo sprožilo postopke za spremembo zakonskih določb o postopkih za uveljavljanje škod po divjadi, si utira pot z odločbo o odstrelu, ki je v nasprotju z mednarodno konvencijo. Kmetova pot za uveljavljanje škod je po sedanji ureditvi trnova. Za oškodovance je moteč 3-dnevni rok za prijavo škode upravljavcu lovišča, pa tudi postopek ocenjevanja škode. V primeru, da z upravljavcem lovišča ne doseže dogovora, sledi možnost drage sodne poti, pri čemer je stroškovno obremenjeno dokazno breme na tožniku, ki nekaj trdi in uveljavlja s tožbo. Upravljavci lovišča običajno ugovarjajo, da škoda ni bila prijavljena v roku treh dni, prerekajo, da prijava škode ni bila pismena. Izgovarjajo se na procesne predpostavke, ki jih sodišče preverja v sodnem postopku.

Če procesne predpostavke niso izpolnjene, tožnik (oškodovanec / kmetovalec…) s tožbo ne uspe, ker sodišče stroškovno zavrže tožbo. Zato bi bilo končno v interesu deležnikov urediti smotrnejši in bolj transparenten postopek za hitrejše izplačilo škod po divjadi (a ne v škodo divjih svinj, ki so čuteča živa bitja), saj so se zanje upravljalci lovišč kot koncesionarji zavezali s koncesijsko pogodbo.

Živali, tudi divje svinje, so čuteča živa bitja

Živali, domače in prostoživeče, so bitja, ki z vsem svojim zemeljskim obstojem hrepenijo po življenju. Kot čutna bitja imajo svoja čutila, se hranijo in premikajo, skrbijo za razplod in se umeščajo v prostor, s čimer bogatijo biološko pestrost našega planeta. To velja seveda tudi za divje svinje! Pred sprejetjem novele Stvarnopravnega zakonika je v našem pravnem redu veljalo, da so živali stvari (latinsko »res«), ker niso bile priznane kot »čuteča živa bitja«.

Foto: Vlado Jehart

Marca 2020 pa je Državni zbor potrdil dopolnjeni predlog novele Stvarnopravnega zakonika, ki je uzakonil, da so živali »čuteča živa bitja«. Poslanci so junija 2020 živali, sicer z zamudo, ker se je rok za implementacijo evropske direktive iztekel aprila 2018, tudi v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 92/20) opredelili kot čuteča živa bitja. Spremenjeni in dopolnjeni zakon je uredil odgovornost ljudi za zaščito živali kot čutečih živih bitij, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrobiti; določil je pravila za dobro ravnanje z živalmi; kaj se šteje za mučenje živali in katera ravnanja oziroma posegi na živalih so prepovedani….

Živalim ne smemo povzročati trpljenja

V preteklosti naš pravni red, ki je po načelih rimskega prava opredeljeval živali kot stvari, ni sledil naprednemu nemškemu, avstrijskemu ali francoskemu zakoniku, ki so urejali poseben položaj za pravno zaščito živali. Na podlagi določil Pogodbe o delovanju Evropske unije je napočil čas, da živali niso le stvari, temveč čuteča živa bitja, ki morajo biti deležna pravne zaščite.

Na živali – tudi na breje ali vodeče divje svinje v času od vročitve sporne odločbe z dne 20. februarja 2023 do 30. junija 2023 ne smemo gledati zgolj kot na predmete, ki jih človek obvladuje, izkorišča in jih trži, ker njihova funkcija ni zgolj v predmetih njihove rabe. Čuteča bitja imajo svoje pravice do lastnega dostojanstva, ki jih varuje, da bi bile lahko predmet izkoriščanja ali trpinčenja.

Nobena žival kot čuteče živo bitje ne sme biti izpostavljena nepotrebnemu trpljenju. Odstrel breje divje svinje pomeni, da ne bo kotila, odstrel vodeče divje svinje pa pomeni propad njenih mladičev, ki trpijo vse do njihovega konca! Gozd s propadom črne divjadi pa je osiromašen za osebke, ki z ritjem prispevajo k njegovi rasti, Za zaščito divjadi, tudi divjih prašičev, je bolj odločna javnost, ki se zavzema za ničelno toleranco in svari zaradi nesprejemljivega odstrela, ki predstavlja obliko mučenja živali.

Pravni okviri prizadevanj za zmanjšanje mučenja živali

Zakon prepoveduje ravnanja, ki povzročajo trpljenje živali. Merila, kaj je mučenje ali kruto ravnanje, se presojajo po teži dejanja. Zakon o zaščiti živali v svojem 4. členu mučenje živali opredeljuje kot vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje ali škodi njenemu zdravju. Kot mučenje živali šteje tudi nepotrebna in neprimerna usmrtitev živali. Če človek zaradi lastnih potreb uporablja živali, mora v razumnih mejah zagotoviti pogoje, ki preprečujejo nepotrebno ogrožanje njihove dobrobiti in zdravja, kar velja tudi za svinje po, vsaj za nas, sporni odločbi.

Pojem dobrobit živali je bil omenjen leta 1997 v Amsterdamski pogodbi. Zakonsko zavezujoči protokol je glede dobrobiti živali ohranila Lizbonska pogodba, ki je upoštevala zahteve po dobrem počutju živali kot čutečih bitij. Naš zakon o zaščiti živali temelji na 72. členu Ustave Republike Slovenije. Velja za živali, ki imajo razvit živčni sistem, tako da čutijo boleče zunanje vplive, dosledno pa se izvaja pri vretenčarjih. Stvarnopravni zakonik in Zakon o zaščiti živali oziroma Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali so zavezujoči pravni akti, ki varujejo pravno zaščito dostojanstva živali (v primeru odločbe tudi divjih svinj), katera so čuteča živa bitja, ki bi jih morali spoštovati tudi lovci, ne pa samo, da so pokorni izvrševati neke odločbe brez razmisleka.

Foto: Janez Papež

Znanstveniki so ugotovili, da je mučenje živali odraz motenega človekovega čutnega odnosa do živali

V človeka se je marsikje vsadil občutek, da človek z živalmi lahko počne, kar se mu zazdi. Ključnega pomena je človekov odnos do živali, ki se je spreminjal skozi stoletja. Često je bil poleg družbenih pojavov odvisen od čutnosti tako posameznikov kot družbe. V različnih zgodovinskih obdobjih je nihal med čaščenjem na eni strani in krutim izkoriščanjem na drugi. Nekoč sem obravnaval primer, ko sta možaka z izvijačem pokončala srnjaka, ki se je ujel v njuno vinogradniško mrežo. Ker nimamo živalske policije, mnogi lastniki psov in mačk svoje živali zapirajo, ne dajejo jim hrane in vode, pa tudi gibanja jim ne omogočajo ali pa jih spuščajo v naravo, kjer škodijo zlasti mali ali poljski divjadi. Škodljive posledice v obliki mučenja nastajajo tudi v klavnicah, pri obstreljeni divjadi, ki jo moramo poiskati s psom krvosledcem, ali pa pri psih, ki so ujeti v razgretih vozilih brez prezračevanja in vode ali pa v pesjakih na prekratkih verigah.

Če sledimo slovenskemu psihologu in teologu dr. Antonu Trstenjaku, naj bi tudi lovski odnos do čutečih živih bitij izhajal iz medsebojnega obnašanja v prostoru in času. Pravi lovci skrbimo za sonaravno gospodarjenje z divjadjo, saj je lovstvo skupnost duhovne zavesti, ki ravna etično primerno navzven in navznoter. Vsak lovec mora v odnosu do žive ali mrtve divjadi z njo ravnati humano in spoštljivo. Vedno znova bi moral z upoštevanjem humanih varoval spoštovati pravice divjih živali in se odpovedati sodelovanju pri mučenju ali nečloveškemu ravnanju z divjadjo. Pri lovu velja presoja, kaj smemo in ne, kaj zmoremo. Lovec mora lajšati trpljenje divjadi, če se to zgodi, ter spoštovati divjad in preprečevati ponižujoče ravnanje z živo ali mrtvo divjadjo (5.–9. člen Etičnega kodeksa slovenskih lovcev).

Vredno je slediti dr. Trstenjaku, ki uči, da kdor je v sebi poduhovil otroško jezljivost, je osebnostno zrel človek, ki ne krši svetosti življenja. Med prvimi evropskimi dogovori o zaščiti in skrbi za živali so bile sprejete konvencije Sveta Evrope, ki udejanjajo človekovo moralno odgovornost za zaščito živali, kar bi morali spoštovati tudi snovalci odločb o pogromu divjih svinj. Velja poudariti, da če človek zaradi lastnih potreb uporablja živali, mora v razumnih mejah zagotoviti pogoje, ki preprečujejo nepotrebno ogrožanje njihove dobrobiti in zdravja.

Upravičeno s tehtnimi argumenti grajamo odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 20. 2. 2023, ki sodi v poglavje o kršitvah lovske pravičnosti, torej lovske etične norme, ki je vodilo in opora lovčevi vesti za etično vedenje ter za odnose in ravnanje lovskih organizacij in vseh lovcev do narave, divjadi in do drugih živali ter naravnega okolja.

»Vere arduum est vere fiere virum bonum«, »zares težko je biti dober človek«!

Plenjenje brejih in vodečih svinj je v nasprotju z Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob, ki temelji tako na Bernski konvenciji kot na sklopu pozitivne zakonodaje. Zato moramo podpreti »kulturo življenja«, ki nasprotuje »kulturi smrti« – povzeto po papežu Janezu Pavlu II, ker se mora tudi javna uprava zavzemati za spoštovanje življenja in se nediskriminatorno boriti proti trpinčenju živali, ki so čuteča živa bitja.

Podpiram predlog dr. Marjana Toša, ki je zapisal glede pristojnosti za naravo in divjad: »Ne Ministrstvo za kmetijstvo, temveč Ministrstvo za naravne vire naj bo pristojno za lovstvo, divjad in zveri!«

Vsem, ki morebiti ne soglašajo s prispevkom in mislimi v njem, pa sporočam le: »Vere arduum est vere fiere virum bonum«, »Zares težko je biti dober človek.«

Opombe:

1. Act on Racifitication of the Convention on the Conservation of European Wildlife and Natural Habitats; ↑
2. Cilji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov so ohranitev prosto živečega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, še posebej tistih vrst in življenjskih prostorov, katerih ohranitev zahteva sodelovanje med državami ter spodbuja tako sodelovanje. Poseben poudarek konvencije je namenjen zelo ogroženimi in ranljivim vrstam, vključno z zelo ogroženimi in ranljivimi selivskimi vrstami. ↑
3. …upoštevajo vsesplošne zahteve vlad ali mednarodnih teles po skupnem ukrepanju, posebej zahteve, ki sta jih izrazili Konferenca Združenih narodov o človekovem okolju leta 1972 in Posvetovalna skupščina Sveta Evrope;↑
4. Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 200/20); ↑
5. Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O) ↑
6. S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:1.      Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L št. 20 z dne 26. 1. 2010, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 193),2.      Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju okolja zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 193), ↑

Foto: Bojan Avbar

O AVTORJU

Bojan Avbar, rojen leta 1955 v Novem mestu, je univerzitetni diplomirani pravnik, diplomant Pravne fakultete Univerze v Ljubljani (1979), specialist mladoletniškega sodstva, upokojeni višji državni tožilec z delovnim stažem 41 let, od tega 12 let namestnik in 6 let vodja Višjega državnega tožilstva v Novem mestu, nekdanji član Lovske zveze Slovenije, ex-lovec v Lovski družini Novo mesto. Kot pravi, je »usmerjen v poslanstvo varovanja biotske pestrosti, prosto živečih živali in zaščitenih rastlin ter opozarjanja na podnebne spremembe«; in še, »ne sodelujem pri odvzemu divjadi iz narave s puško, posedujem zgolj dober dvogled za opazovanje«. Bil je tudi član uredniškega odbora revije Lovec, glasila Lovske zveze Slovenije.

Foto: Vlado Jehart

Več: »ZA LOVSTVO, DIVJAD IN ZVERI NAJ BO PRISTOJNO MINISTRSTVO ZA NARAVNE VIRE! IN, NISMO SOVRAŽNIKI LOVSTVA TISTI, KI ODKRITO OPOZARJAMO, KAJ NI PRAV; IN TUDI NISMO SOVRAŽNIKI TISTI, KI POZIVAMO LOVSKE TOVARIŠE K ETIKI, RESNICI IN ISKRENEMU VARSTVU NARAVE!«, Dr. Marjan Toš, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 24. marec 2023, https://anaasicsic.com/2023/03/24/za-lovstvo-divjad-in-zveri-naj-bo-pristojno-ministrstvo-za-naravne-vire-in-nismo-sovrazniki-lovstva-tisti-ki-odkrito-opozarjamo-kaj-ni-prav-in-tudi-nismo-sovrazniki-tisti-ki-pozivamo-lovs/

Več: »LOVSKE ETIKE JE BILO NA SLOVENSKEM KONEC, KO SO LOVCI PRED NEKAJ LETI ZAČELI PO GOZDOVIH NAMEŠČATI SODOBNE KAMERE, KI S SIGNALOM NA MOBITELU POKLIČEJO LOVCA, DA JE ŽIVAL NA KRMIŠČU, TAKO DA SE LE ODPELJE TJA IN JO UBIJE! TER SE TAKOJ ZATEM KRVOLOČNO OBJAVI NA FACEBOOKU Z NOGO NA ŠE VROČI MEDVEDOVI ALI PRAŠIČJI, LISIČJI, SRNINI ALI JELENOVI KRVI!«, Mag. Darko Veternik, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 21. marec 2023, https://anaasicsic.com/2023/03/21/lovske-etike-je-bilo-na-slovenskem-konec-ko-so-lovci-pred-nekaj-leti-zaceli-po-gozdovih-namescati-sodobne-kamere-ki-s-signalom-na-mobitelu-poklicejo-lovca-da-je-zival-na-krmiscu-tako-da-se-l/

Več: »TAKIH PRIJEMOV IN LOVSKIH PRAKS NE SMEMO DOPUŠČATI! TO JE NESPREJEMLJIVO PRI DIVJIH SVINJAH IN PRI VSAKI DRUGI DIVJADI!«, Peter Belhar, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 16. marec 2023, https://anaasicsic.com/2023/03/16/takih-prijemov-in-lovskih-praks-ne-smemo-dopuscati-to-je-nesprejemljivo-pri-divjih-svinjah-in-pri-vsaki-drugi-divjadi/

Več: »NIKAKOR NI ETIČNO ODSTRELITI VODEČE SVINJE, ČE JE ZDRAVA IN USPEŠNO VODI IN SKRBI ZA MLADIČE!«, Mag. Lado Bradač, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 15. marec 2023, https://anaasicsic.com/2023/03/15/nikakor-ni-eticno-odstreliti-vodece-svinje-ce-je-zdrava-in-uspesno-vodi-in-skrbi-za-mladice/

Več: »POBIJANJE VODEČIH, DOJEČIH IN BREJIH SVINJ ALI CELOTNIH LEGEL JE ZA LOVCA NEMORALNO, NEETIČNO IN ZAVRŽNO DEJANJE! JE MASAKER NAD NEBOGLJENIM ZARODOM, KI NI MOGOČ BREZ ZLOBE V SRCU!«, Apel Lovske družine Dobrča gorenjskim in vsem slovenskim lovcem ob nevzdržni izredni odločbi, ki v lovopustu dovoljuje odstrel mater divjih svinj, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 14. marec 2023,  https://anaasicsic.com/2023/03/14/pobijanje-vodecih-dojecih-in-brejih-svinj-ali-celotnih-legel-je-za-lovca-nemoralno-neeticno-in-zavrzno-dejanje-je-masaker-nad-nebogljenim-zarodom-ki-ni-mogoc-brez-zlobe-v-srcu/

Foto: Vlado Jehart

Po novici je zgodba. Za njo smo mi.

NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.

Od narave. Do umetnosti.

ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.

ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.

https://anaasicsic.com

Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com

asicanasic@gmail.com

Odgovorna urednica

Ana Ašič

Majhen portal. Za velike zgodbe.

Foto: Vlado Jehart

Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!

DONACIJA SIC!

Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom

Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

 zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com

TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363  NOVA KBM d.d.

Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC!   Koda namena // Purpose Code: CHAR

HVALA!

»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«

Karen Blixen

 2019,2020,2021,2022, 2023©Vse pravice pridržane.