»To, na kar mnogi opozarjamo že leta, se radikalizira. Za lovstvo pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa v prvi vrsti in tako rekoč brez temeljitega upoštevanja še druge plati medalje, ščiti in dela po nareku kmetijcev ter deloma gozdarjev. V tej konkretni zgodbi z divjimi svinjami prvenstveno tako, da ugodi kmetijcem. Pri jelenjadi pa gozdarjem. Oziroma v prvem in drugem primeru lastnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč. Do kdaj bo še tako? Če kdaj, potem je zdaj čas, da si tudi v lovski organizaciji močno izprašamo vest! O vsem! Predvsem pa: mar res sodimo pod kmetijski in gozdarski resor? Ali, glede na dolgoročno ohranjanje divjadi in njenih habitatov, v resnici sodimo v resor za naravne vire in prostor? Zame dileme ni! Lovci sodimo v ta ministrski resor in pika!«
Foto: Vlado Jehart
Piše: Dr. Marjan Toš, zgodovinar, muzejski svetovalec, predsednik Nadzornega odbora Lovske zveze Maribor ter lovec in lovski mojster v Lovski družini Dobrava v Slovenskih goricah
Foto: Andrej Petelinšek/Večer, Vlado Jehart
Naslovna fotografija: Andrej Petelinšek/Večer
24. marec 2023
Spremljam, berem, poslušam in se pogovarjam s tovariši lovci o vsej tej polemiki ob apelu Lovske družine Dobrča in še zmeraj nekako ne morem razumeti, da je pobudo za odstrel svinj 2+ v času lovopusta od 1. januarja do 30. junija, oblikoval OZUL Gorenjske (Območna zveza upravljalk lovišč op. ur.), v katerem imajo svoje mesto in besedo soodločanja tudi lovci!
Saj so ja morali dvigniti roke za sklep o odobritvi tega in takšnega odstrela in ga posredovati pristojnemu ministrstvu? Se predlani, lani in letos niso zavedali posledic tega ukrepa? So se sploh vprašali, kaj pomeni ta ukrep z lovsko etičnega vidika in za ugled slovenskih lovcev v najširši javnosti? So si pridobili strokovna mnenja, so se posvetovali z biologi, ekologi, z varstveniki narave? Menim, da v resnici ne in da so takole čez palec potrdili nekaj, kar je predvsem v primarnem interesu kmetovalcev, za katere je “črna divjad” od nekdaj škodljiva in nima mesta pod soncem. Se mar vračamo v čase Marije Terezije ali kaj? Tako brezbrižno potrditi predlog in ga posredovati Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, to je pa res kaplja čez rob lovskim neumnostim, kakršnih sicer nikoli ne manjka.
Niso pa nam potrebne, ne lovcem in še manj divjadi! Pa si mislite o tem karkoli si hočete. Moje mnenje je pač takšno in za ceno ljubega miru pred kmetovalci ali pred komerkoli, nenazadnje tudi pred nekaj lovskimi družinami, ki morajo plačevati visoke odškodnine, ker imajo v svojih loviščih divje prašiče, ki povzročajo škodo, pred vsem tem torej sklonjeno oblikovati takšno pobudo, je, oprostite, zame zavržno dejanje! In do takšnega osebnega mnenja imam sam in sleherni lovec ali državljan v skladu z demokratičnimi načeli in standardi pač vso pravico!
Ne Ministrstvo za kmetijstvo, temveč Ministrstvo za naravne vire naj bo pristojno za lovstvo, divjad in zveri!
To, na kar mnogi opozarjamo že leta, se radikalizira. Za lovstvo pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa v prvi vrsti in tako rekoč brez temeljitega upoštevanja še druge plati medalje, ščiti in dela po nareku kmetijcev ter deloma gozdarjev. V tej konkretni zgodbi z divjimi svinjami prvenstveno tako, da ugodi kmetijcem. Pri jelenjadi pa gozdarjem. Oziroma v prvem in drugem primeru lastnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč.
Foto: Vlado Jehart
Do kdaj bo še tako? Če kdaj, potem je zdaj čas, da si tudi v lovski organizaciji močno izprašamo vest. O vsem. Predvsem pa: mar res sodimo pod kmetijski in gozdarski resor? Ali, glede na dolgoročno ohranjanje divjadi in njenih habitatov, v resnici sodimo v resor za naravne vire in prostor?
Zame dileme ni! Lovci sodimo v ta ministrski resor in pika! In še nekaj, Zavod za lovstvo bi potrebovali že predvčerajšnjim, ne danes! In to oblikovan po modernih evropsko primerljivih uzancah in smernicah. Seveda pa, glede na to, da smo avtonomna država, ni nujno, da povzamemo prav vse, kar prihaja iz Evrope. Izkoristimo lastne izkušnje in znanje!
Pred leti so se nam, pobudnikom samostojnega Zavoda za lovstvo, posmehovali celo mnogi iz lastnih vrst. Če pa danes pogledamo naše argumente za ustanovitev takšne ustanove, bi se nam pravzaprav morali opravičiti. Imeli smo prav.
Različnost mnenj, ne pa sovražnost!
Žal je tudi v tej zgodbi vse prevečkrat prevladala moč aktualnih lovskih funkcionarjev, ki prepogosto in nekorektno vsakogar, ki ne igra po njihovih notah, ali si celo drzne kaj kritičnega povedati in napisati o njihovih odločitvah, označijo za sovražnika lovstva. To je skrajno nekorektno in žaljivo do vseh nas, ki mislimo s svojimi glavami, ki z najboljšim namenom predlagamo spremembe v dobro narave in divjadi kot njenega živega dela.
Predvsem pa opozarjamo na slabšanje naravnega okolja za divjad. V tem je tudi bistvo mojega pogleda na žgočo problematiko slabšanja habitatov. Za malo divjad, ki ostaja, kot je videti, od Boga in lovcev pozabljena, še posebej. Je to pošteno?
Seveda se lahko tudi »drugače misleči« motimo in zmotimo, zato pa je dobro, če se znamo pogovarjati in si prisluhniti. Ob tem pa se je ves čas treba zavedati, dragi lovski tovariši tam “zgoraj”: tisti, ki v lovski pa tudi v nelovski javnosti kaj drugače vidijo kot vi in to odkrito povedo, niso nikogaršnji sovražniki, še najmanj vaši!
Pričakujemo pa, da boste znali lovsko organizacijo voditi tudi v kriznih časih. In, kot sami pogosto ugotavljate, postaja danes čas za lovstvo vse bolj neugoden, s čimer se pa res strinjam! In še slabše bo!
Za uspešen danes in jutri po navdih v preteklost!
Za uspešno vodenje lovske organizacije skozi težke čase, nam zgodovina Lovske zveze Slovenije in predhodnega Slovenskega lovskega društva in še pred tem Slovenskega lovskega kluba ponuja kar nekaj vzornikov.
Foto: Vlado Jehart
Najprej bi se morali zgledovati, kot kar naprej omenjam, po dr. Ivanu Lovrenčiču in Ivanu Hribarju. Nato, po drugi vojni, pa po dr. Lavriču. In tudi Ivanu Mačku. Kot lovskem funkcionarju, seveda! Nikakor ne želim, da se me v zvezi z njim obsodi kot »Mačkoljuba«! Nikakor in nikoli nisem bil in nisem njegov zagovornik! Še najmanj pa zagovornik revolucionarnih stalinistično komunističnih metod med vojno in po njej leta 1945! A ne glede na to, kaj o njem govori zgodovina in neizpodbitna zgodovinska dejstva ter za kaj vse je odgovoren kot eden najvplivnejših komunističnih funkcionarjev na Slovenskem, za kar mu je zgodovina v bistvu že spisala svojo sodbo, je vendarle res tudi to, da je bilo lovstvo v času dveh njegovih kratkih let vodenja Sveta za lovstvo Ljudske Republike Slovenije deležno podpore. Pri tem se sam ni spuščal v strokovne podrobnosti, pač pa je znal poslušati stroko, ljudi okoli sebe, ki jim je zaupal. Tako je bilo, je in bo. Kot zgodovinar, ki se precej ukvarjam tudi z lovsko zgodovino, lahko to potrdim z nešteto primeri. Vsekakor sem prepričan, glede na gradivo, ki ga imam o njem kot lovskem funkcionarju, da takšne poteze, kot si jo je privoščil OZUL Gorenjske z lovci vred, ne bi dopustil. Tega tudi ne bi dopustila, po moji sodbi, še dva legendarna voditelja Lovske zveze Slovenije. Prvi je Bruno Skumavc. In drugi Peter Šuler! Nikoli! Onadva sta kriva, da sem leta 1989 prišel v takratni Izvršni odbor Lovske zveze Slovenije. Danes sem jima hvaležen za povabilo!
Ne pometajmo pod preprogo! Nič ni tako skrito, da ne bi bilo enkrat tudi odkrito!
In za konec, ne glede na to, da predsednik Lovske zveze lepo pojasni, kako je do tega prišlo; in kaj je vzrok apela Lovske družine Dobrča, ki ga z vsem srcem podpiram, saj me navdaja z upanjem, da nas je v lovski organizaciji vendarle še dovolj, ki cenimo in spoštujemo lovsko etiko, predsedniku LZS predlagam, da potegne potezo več, tudi za ceno zamere v ožjih interesnih skupinah. Zdaj je čas, da se izkaže kot modri voditelj Lovske zveze Slovenije, ki je že od leta 1990 ena od naravovarstvenih, nepolitičnih in nestrankarskih organizacij civilne družbe, s tradicijo in ugledom, ki ji sicer upada tudi zaradi »gasilskega posredovanja, ko je hlev že skoraj pogorel«.
Dr. Marjan Toš z jazbečarjem Mojzesom ob Radehovi v Slovenskih goricah // Foto: Andrej Petelinšek/Večer
S predsednikom nimam težav, čeprav sva včasih na različnih bregovih, vendarle iščeva skupno pot. Zdaj pa res pričakujem, da bo znal udariti po mizi in reči bobu bob. Konec koncev tudi zaključuje drugi predsedniški mandat. In ker bo tudi njega nekoč ocenila zgodovina, ima še čas, da potegne dobro sklepno potezo. Na voljo ima tudi dobro strokovno službo, vključno s strokovno znanstvenim svetom Lovske zveze Slovenije. Apel Lovske družina Dobrča je najbrž dal misliti tudi njim? Vsaj moral bi, čeprav bodo kot strokovnjaki morda našli kaj tehtnega – mogoče celo kot argument za pravilnost odločitve??? – tudi med vrsticami, v to ne dvomim?
Lovski družini Dobrča in starešini še enkrat moje iskrene čestitke za pogum, da so javno izpostavili žgočo problematiko. Mnogo podobnih težav zaradi ljubega miru pometemo pod preprogo. Že leta. Zakaj?! Saj vendar vsi vemo, da ni nič tako skrito, da ne bi bilo enkrat tudi odkrito!
Ne morem si kaj, da ne bi za konec še enkrat poudaril, kako me žalosti, da smo tako lahkotno poteptali in pohodili etični kodeks slovenskih lovcev, prvega v Evropi, ki nam je bil zmeraj v čast. To napako bo težko popraviti, če jo bo sploh kdaj mogoče, saj vemo, da »ura izgubljena, ne povrne se nobena«. Nisem ne prvi in ne zadnji, ki tako razmišlja. Prav na tem portalu je to potrdilo že več lovskih strokovnjakov, tudi praktiki; iz lovskih družin in iz lovišč s posebnim namenom!
Dr. Marjan Toš,
zgodovinar, muzejski svetovalec,
predsednik Nadzornega odbora Lovske zveze Maribor
ter lovec
in lovski mojster v Lovski družini Dobrava v Slovenskih goricah
Foto: Vlado Jehart
Več: »POBIJANJE VODEČIH, DOJEČIH IN BREJIH SVINJ ALI CELOTNIH LEGEL JE ZA LOVCA NEMORALNO, NEETIČNO IN ZAVRŽNO DEJANJE! JE MASAKER NAD NEBOGLJENIM ZARODOM, KI NI MOGOČ BREZ ZLOBE V SRCU!«, Apel Lovske družine Dobrča gorenjskim in vsem slovenskim lovcem ob nevzdržni izredni odločbi, ki v lovopustu dovoljuje odstrel mater divjih svinj, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 14. marec 2023, https://anaasicsic.com/2023/03/14/pobijanje-vodecih-dojecih-in-brejih-svinj-ali-celotnih-legel-je-za-lovca-nemoralno-neeticno-in-zavrzno-dejanje-je-masaker-nad-nebogljenim-zarodom-ki-ni-mogoc-brez-zlobe-v-srcu/
Foto: Vlado Jehart
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Vlado Jehart
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022, 2023©Vse pravice pridržane.
