»Spoštovana gospa Ana Ašič, vaše pisanje o velikih zvereh in drugih vrstah prostoživečih divjih živali je celovito in strokovno, takšno, kakršnega v širši slovenski javnosti še ni bilo. To je ta trenutek velika priložnost, spodbuda in budnica za vse odgovorne in za vse, ki se zavedamo prepleta, soodvisnosti in pomena ekoloških sistemov za trajnost življenja. Samo čestitam vam lahko za tako profesionalen, visoko etičen in utemeljen odziv na dogajanje zaradi odstrela medvedov in velikih zveri! Bi pa k temu in ob tem dodal še nekaj misli…« S temi besedami se je mag. Janez Černač obrnil na naš spletni portal v začetku maja 2019, komaj tri tedne po naših prvih javno objavljenih zgodbah o »naravi in družbi«. Seveda smo njegovih 30 tez in poziv k varovanju in ohranjanju narave objavili. To je bil začetek našega lepega sodelovanja, saj smo zmeraj radi prisluhnili in objavili zapise, s katerimi je mag. Janez Černač trkal na zavest vseh o nujnosti senzibilnega in odgovornega odnosa do narave. Posebej odmevno in spet izjemno aktualno je bilo njegovo razmišljanje v naši večtedenski spletni debati kritične strokovne javnosti o loviščih s posebnim namenom februarja 2021, kjer je jasno zagovarjal stališče, da je treba »lovišča s posebnim namenom preimenovati v naravovarstvena območja Kočevsko-Kolpa, Snežnik, Pohorje, Karavanke, Mura«. Danes, 16. aprila 2026 dopoldne nam je mag. Robert Tomazin, prav tako gozdar, lovec in veliki zagovornik narave s Kočevske ter dolgoletni prijatelj mag. Janeza Černača, sporočil žalostno vest, da je zavzeti naravovarstvenik, lovec, diplomirani inženir gozdarstva, nekdanji direktor Gozdnega gospodarstva Kočevje in nekdanji urednik revije Lovec, minulo noč preminil v 89. letu starosti. Janez Černač je bil rojen 16. avgusta 1937 v Gorenji vasi pri Mirni. Leta 1963 je diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1981 tudi magistriral. Preden je leta 1988 prevzel vodenje GG Kočevje, je bil skoraj deset let, od 1979 do 1988, republiški lovski in ribiški inšpektor. Janez Černač je bil avtor in utemeljitelj Etičnega kodeksa slovenskih lovcev ter izvedenec Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi (CIC), ene najbolj vplivnih in uglednih mednarodnih lovskih organizacij na svetu. Kot gozdar pa je vztrajno in uspešno uveljavljal sonaravno gospodarjenje z gozdovi ter se neumorno zavzemal za gozdarstvo kot kulturno in etično stroko. Na Kočevskem, kjer je preživel večino svojega življenja, je neumorno deloval za ohranjanje vseh njenih dragocenih naravnih in prostorskih vrednot, ji posvečal strokovne članke, knjižne prispevke in tudi monografijo Kočevska, obenem pa je neutrudno upodabljal njeno naravno in še posebej medvedje bogastvo Kočevske s svojim slikarskim ustvarjanjem in delovanjem, ki je bogatilo in ustvarjalno osmišljalo njegovo življenje zadnja desetletja. V spomin in poklon delu mag. Janeza Černača in njegovim vztrajnim prizadevanjem za varovanje in ohranjanje narave na Slovenskem v nadaljevanju ponovno predstavljamo njegove prve misli, ki smo jih 12. maja 2019 predstavili na našem kritičnem spletnem portalu; in ki so zdaj, sedem let kasneje morda aktualnejše kot kdaj koli doslej; njegovo delo in zavezanost naravi pa vizionarsko navdihujoča, kar je ob današnji žalostni vesti s Kočevskega najbolj lepo in strnjeno povedal mag. Robert Tomazin: »Mag. Janez Černač je znal gledati gozd ne le z očmi gozdarja, temveč s srcem človeka, ki razume, da narava ni le prostor, temveč je dom in učitelj. Kočevsko je nosil v sebi in ga nesebično delil z drugimi – s sliko, besedo in tihim zgledom. Bil je človek, ki ni le govoril o naravi, ampak jo je poslušal in v tem poslušanju učil tudi nas. Z njegovim odhodom Kočevska ni izgubila le ambasadorja, temveč glas, ki je znal povezovati ljudi, prostor in čas. Njegova ljubezen do gozdov pa ostaja – v poteh, ki jih je prehodil, in v mislih, ki jih je zapustil.« In to je res tisto, kar je v tem trenutku treba najbolj povedati o mag. Janezu Černaču, o njegovi predanosti in o vsem, za kar se je tako srčno zavzemal. In za kar smo mu lahko le iz srca hvaležni. Več…
Tag: Etični kodeks slovenskih lovcev
NOV ČAS LOVSKE »MEDENO« SPREVRŽENE HINAVŠČINE!? IN, KOLIKO SO ALI NISO LOVCI »ŠINTARJI«, NAJBOLJE VEDO ONI SAMI! JAVNOST PA, SEVEDA, TUDI!
»No, in zdaj, v bistvu natanko devet mesecev po uboju tistega mladička, manjšega od domačega mucka, ki je okoli Kuteževega jokajoč iskal mamico, in dobrih deset dni potem, ko je prav Alojz Kovšca prevzel predsedniško mesto v Lovski zvezi Slovenije, v kratkem pa bo tudi direktorsko, saj Kovšca potrebuje službo in bo zato poklicno opravljal predsedniško funkcijo, no, po vsem tem, torej, beremo na spletni strani LZS v nekakšnem nenavadno »medenem« sporočilu za javnost pod naslovom Lovci nismo »šintarji«, »ganljivo« pisanje o tem, kako imajo »lovci dve merili, ki jih vedno in povsod upoštevamo«, in nikoli ne streljajo »nelovne divjadi«, kar bi nam skoraj solzo iz očesa izvabilo, če seveda ne bi vedeli vsega, kar smo pred tem zgoraj zapisali.« Več…
»S TRESOČO ROKO JE TREBA UZAKONJATI UPORABO TEHNIČNIH POMAGAL, VEDNO SPOŠTOVATI NAČELA LOVSKE PRAVIČNOSTI IN ETIČNA MERILA, PRI LOVU PA VELJA NAJPREJ PRESOJA, KAJ SMEMO IN NE, KAJ ZMOREMO«!
»Smo ena redkih oziroma edina civilno družbena ali bolje rečeno nevladna organizacija, ki je pred 25 leti, 13. junija 1998, sprejela svoj Etični kodeks. To pridobitev je treba nenehno negovati, razvijati in spoštovati. Naj ne bo drobna, a nadvse pomembna knjižica le za enkratno uporabo ob opravljanju lovskega izpita in podpisu Zaprisege slovenskega lovca, ampak naša vsakodnevna zaveza za etičnost pri opravljanju v sedanjem času nadvse zahtevnega poslanstva v družbi,« je v letošnji majski številki Glasila Lovec zapisal Miha Molan, predsednik Odbora etičnega kodeksa pri Lovski zvezi Slovenije. Kot je pojasnil v uvodu, je Odbor etičnega kodeksa na seji 22. februarja letos obravnaval tudi »pobudo, da bi se opredelili do različnih pogledov glede uporabe »sodobnih tehničnih pripomočkov« pri aktualnem načinu reševanja problematike, povezane z afriško prašičjo kugo, ki jih je bilo mogoče zaslediti v različnih prispevkih prepoznavnih članov lovske organizacije v reviji Lovec«. Kot je poudaril Miha Molan v tekstu, ki je, ob trenutnih etičnih izzivih v slovenskem lovstvu, posebej aktualen prav v odlomku našega današnjega Jedrnato & Poudarjeno, je bilo pri opredeljevanju Odbora etičnega kodeksa bistveno sledenje Etičnemu kodeksu slovenskih lovcev in njegovi uvodni misli: »Možnosti zlorabe moči človeka in lovca, znanja in tehnologij, ki so lahko v škodo narave in divjadi, so vedno večje. Vse to opravičuje in terja v lovstvu višja etična merila, kot je to bilo kdaj koli prej v vsej dolgi zgodovini človeške družbe in lovstva.« Več…
»O VELIČINI NARODA IN NJEGOVI MORALNI RAZVITOSTI LAHKO SODIMO PO TEM, KAKŠEN JE NJEGOV ODNOS DO ŽIVALI«
»Ob tem pa se sam sprašujem, ali je bil postopek za izdajo sporne odločbe sploh pravilen? Pokončni in etično osveščeni člani Lovske družine Dobrča se upravičeno niso strinjali z izvajanjem lova kjerkoli v Sloveniji na dve in večletne svinje, kot jim je bil zapovedan z nelegitimno odločbo ministrstva. Strinjati se je z Dobrčani in vsemi njihovimi podporniki, da je pobijanje divjih svinj – brejih ali vodečih mater ali njihovih celotnih legel – v času visoke brejosti, ali v najzgodnejši fazi življenja od seskov odvisnih mladičkov, nemoralno, zavržno dejanje. Moje mnenje ne temelji na sovražnosti, izhajam iz pravno utemeljenih dejstev, z zavestjo, da moramo spoštovati svetost življenja. Upravičeno s tehtnimi argumenti grajamo odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 20. februarja 2023, ki sodi v poglavje o kršitvah lovske pravičnosti, torej lovske etične norme, ki je vodilo in opora lovčevi vesti za etično vedenje ter za odnose in ravnanje lovskih organizacij in vseh lovcev do narave, divjadi in do drugih živali ter naravnega okolja. Plenjenje brejih in vodečih svinj je v nasprotju z Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob, ki temelji tako na Bernski konvenciji kot na sklopu pozitivne zakonodaje. Zato moramo podpreti »kulturo življenja«, ki nasprotuje »kulturi smrti«, kot je to poudarjal papež Janez Pavel II, ker se mora tudi javna uprava zavzemati za spoštovanje življenja in se nediskriminatorno boriti proti trpinčenju živali, ki so čuteča živa bitja. Kot je dejal veliki Mahatma Gandhi: »O veličini naroda in njegovi moralni razvitosti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali.« Več…
»ZA LOVSTVO, DIVJAD IN ZVERI NAJ BO PRISTOJNO MINISTRSTVO ZA NARAVNE VIRE! IN, NISMO SOVRAŽNIKI LOVSTVA TISTI, KI ODKRITO OPOZARJAMO, KAJ NI PRAV; IN TUDI NISMO SOVRAŽNIKI TISTI, KI POZIVAMO LOVSKE TOVARIŠE K ETIKI, RESNICI IN ISKRENEMU VARSTVU NARAVE!«
»To, na kar mnogi opozarjamo že leta, se radikalizira. Za lovstvo pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa v prvi vrsti in tako rekoč brez temeljitega upoštevanja še druge plati medalje, ščiti in dela po nareku kmetijcev ter deloma gozdarjev. V tej konkretni zgodbi z divjimi svinjami prvenstveno tako, da ugodi kmetijcem. Pri jelenjadi pa gozdarjem. Oziroma v prvem in drugem primeru lastnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč. Do kdaj bo še tako? Če kdaj, potem je zdaj čas, da si tudi v lovski organizaciji močno izprašamo vest! O vsem! Predvsem pa: mar res sodimo pod kmetijski in gozdarski resor? Ali, glede na dolgoročno ohranjanje divjadi in njenih habitatov, v resnici sodimo v resor za naravne vire in prostor? Zame dileme ni! Lovci sodimo v ta ministrski resor in pika!« Več…
»NIKAKOR NI ETIČNO ODSTRELITI VODEČE SVINJE, ČE JE ZDRAVA IN USPEŠNO VODI IN SKRBI ZA MLADIČE!«
Ker se lovci Lovske družine Dobrča z aktualnim Apelom na prvem mestu obračajo na predsednika Lovske Zveze Slovenije, smo mag. Lada Bradača zaprosili za njegov pogled in stališče o tem. Predsednik Lovske zveze Slovenije deli z dobrškimi lovci prepričanje, da je, še zlasti v takšnih kontroverznih situacijah, potrebno spoštovati etični kodeks slovenskih lovcev. Obenem ugotavlja, da je iz informacijskega sistema Lisjak, ki za članstvo Zveze (ne pa tudi za LPN-je, torej, za državna lovišča s posebnim namenom) natančno vodi odstrele in izgube divjadi na Slovenskem, da je torej iz Lisjaka razvidno, da lani in letos kljub podobnim odločbam gorenjski lovci niso ustrelili nobene vodeče svinje. Mag. Lado Bradač, opozarja tudi na to, da lovcem sodobna tehnologija z natančno nočno optiko in termovizijo omogoča jasen pogled in razlikovanje, za katero žival gre, tako da se tudi v tem smislu lovci lažje dosledno držijo etičnega kodeksa! Izjavo predsednika Lovske zveze Slovenije v nadaljevanju navajamo v neokrnjeni celoti. Več…
UMIRJANJE POLITIČNIH STRASTI S STRELJANJEM MEDVEDOV. LANI.
Naj so nekateri ugledni lovci še tako opozarjali, da je streljanje velikih zveri v poletnem času in po spornem, histerično sprejetem interventnem zakonu popolnoma v nasprotju z etičnim kodeksom slovenskih lovcev, pravilniki lovskih družin in v nekaterih delih tudi s samim zakonom o lovu in divjadi, se Lovska zveza Slovenije ni ustavila. In tudi lova ne. Sredi julija so, po posvetu z lovsko inšpekcijo in drugimi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, poslali in na spletni strani objavili sporočilo »vsem lovskim družinam, ki bodo izvajale interventni zakon o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave«, s poudarkom na navodilih o tem, kako ravnati, da kljub morebitnim kršitvam interventnega zakona, lovcev ne bo zadela kakšna kazen. In potem pohiteli s streljanjem. Tako zelo, da so v treh mesecih izvršili odstrel, ki je bil celo po spornem interventnem zakonu predviden za medvede do 30. aprila 2020, za volkove pa do 30. septembra 2020. Pol leta prej! Več…
PO LANSKIH NEZAKONITIH 200, BODO V DOBREM LETU V SLOVENIJI POSTRELILI ŠE 335 MEDVEDOV!!? V DVEH LETIH TOREJ 535 MEDVEDOV!
Potem ko je 6. avgusta letos Ministrstvo za okolje in prostor RS kar povprek z eno odločbo zavrnilo vse tri pritožbe, ki so jih Lovska zveza Slovenije, Alpe Adria Green in Društvo za osvoboditev živali podali na junijsko Dovoljenje Agencije RS za okolje za odstrel 115 medvedov do 30. septembra 2020, je takoj naslednji dan, 7. avgusta, Zavod za gozdove na isto agencijo naslovil novo vlogo za odločbo in odstrel še 220 medvedov v času od 1. oktobra letos do 30. septembra 2021. Tako naj bi v dobrem letu z odstrelom 335 medvedov v Sloveniji drastično posegli v populacijo strogo zavarovane ogrožene vrste velike zveri, kar je zlasti v kontekstu le teoretično matematične in prenapihnjene ocene resnične populacije medvedov v naših gozdovih, v resnici brez precedensa tako v naši državi kot v Evropski uniji in na svetu sploh! Več…
NEKAJ VPRAŠANJ IN RAZGLEDOV Z VISOKE PREŽE
»Na čigavo pobudo je Ustavno sodišče razveljavilo interventni zakon o odstrelu medvedov in volkov? Je bilo to vodstvo Lovske zveze Slovenije? Je bila ta odločitev na podlagi utemeljitve Strokovno znanstvenega sveta pri Lovski zvezi Slovenije? Je bila ta odločitev Ustavnega sodišča na podlagi predloga Odbora etičnega kodeksa slovenskih lovcev? Je bila pobuda sprejeta na podlagi strokovnega mnenja katerega od pravnikov, ki so lovci in člani lovske organizacije? Ob pobudah civilne družbe, ki je opozarjala na neprimernost interventnega zakona o odstrelitvi medvedov in volkov, ob različnih gibanjih in posameznikih, ki zagovarjajo varstvo narave in okolja, se Lovska zveza Slovenije, ki je najštevilčnejša nevladna organizacija in s statusom naravovarstvene organizacije, ni v tem smislu niti oglasila, pač pa je ubogljivo dopuščala streljanje strogo zavarovane vrste velikih zveri.« Več…
