»Na čigavo pobudo je Ustavno sodišče razveljavilo interventni zakon o odstrelu medvedov in volkov? Je bilo to vodstvo Lovske zveze Slovenije? Je bila ta odločitev na podlagi utemeljitve Strokovno znanstvenega sveta pri Lovski zvezi Slovenije? Je bila ta odločitev Ustavnega sodišča na podlagi predloga Odbora etičnega kodeksa slovenskih lovcev? Je bila pobuda sprejeta na podlagi strokovnega mnenja katerega od pravnikov, ki so lovci in člani lovske organizacije? Ob pobudah civilne družbe, ki je opozarjala na neprimernost interventnega zakona o odstrelitvi medvedov in volkov, ob različnih gibanjih in posameznikih, ki zagovarjajo varstvo narave in okolja, se Lovska zveza Slovenije, ki je najštevilčnejša nevladna organizacija in s statusom naravovarstvene organizacije, ni v tem smislu niti oglasila, pač pa je ubogljivo dopuščala streljanje strogo zavarovane vrste velikih zveri.«
Foto: Janez Papež
Odziv: Mag. Janez Černač, avtor Etičnega kodeksa slovenskih lovcev
Foto: Janez Papež
Ustavno sodišče je 9. aprila 2020 razveljavilo lanski interventni zakon za odstrel medvedov in volkov.
Ob tem predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač sporoča
Pričakujem, da bo država znižala odstrel jelenjadi, predvsem košut; in da se bo uveljavil kodeks strokovnega upravljanja prostoživečih živali v Sloveniji.
Lovska zveza Slovenije si želi, da bi se upravljanje vrnilo v roke stroke.
Žal lovci nimamo pomembnega vpliva na odločitve, in lahko le pričakujemo, da bomo vrnili oziroma uveljavili kodeks prostoživečih živali v Sloveniji.
Zgodovina nam sporoča
Slovenska lovska organizacija je bila ustanovljena leta 1907. Njen prvi predsednik je bil Ivan Hribar, ki je bil med najuglednejšimi osebnostmi tistega časa. Bil je bančnik in tudi župan mesta Ljubljana. Ko so fašisti ob začetku druge svetovne vojne zavzeli Ljubljansko pokrajino, se je iz protesta zavil v državno zastavo in se vrgel v Gruberjev kanal.
Sedaj ima Lovska zveza Slovenije več kot 20. 000 članov in status naravovarstvene organizacije, je članica združenja evropskih lovskih organizacij ter članica Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi CIC. Slovenska lovska organizacija izdaja že več kot stoletje mesečno glasilo, ki ga prejemajo vsi lovci. V založbi Zlatorogova knjižnica je bilo za vse člane natisnjenih že 37 knjig s področja lovstva in varstva narave. Mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divjadi je zato v letu 1980 podelil Zlatorogovi knjižnici plaketo Prix Technique.
Slovenska lovska organizacija je bila prva na svetu, ki je že leta 1998 sprejela in uveljavila Etični kodeks slovenskih lovcev, ki obvezuje s slavnostno zaprisego vse člane, da spoštujejo etične odnose med seboj in do države, do narave in okolja, do divjadi, lovskih psov, do splošne javnosti. Ta etični kodeks z zaprisego velja še vedno nespremenjeno in za vse člane. Kršitve obravnava Odbor etičnega kodeksa, ki mora svoje odločitve predstavljati javnosti.
Na podlagi tega ugotavljam in sprašujem
Na čigavo pobudo je Ustavno sodišče razveljavilo interventni zakon o odstrelu medvedov in volkov? Je bilo to vodstvo Lovske zveze Slovenije? Je bila ta odločitev na podlagi utemeljitve Strokovno znanstvenega sveta pri Lovski zvezi Slovenije? Je bila ta odločitev Ustavnega sodišča na podlagi predloga Odbora etičnega kodeksa slovenskih lovcev? Je bila pobuda sprejeta na podlagi strokovnega mnenja katerega od pravnikov, ki so lovci in člani lovske organizacije?
Foto: Janez Papež
Kakšen je kodeks strokovnega upravljanja prostoživečih živali v Sloveniji? Do sedaj mi ni bilo znano, da tak kodeks sploh obstoja. Kakšna je vsebina tega kodeksa? Na katerem ministrstvu, organu oblasti, ali na kateri nevladni organizaciji je bil tak kodeks sprejet?
Redukcijski odstreli rastlinojede divjadi
V zadnjih dveh desetletjih so se stopnjevali redukcijski odstreli parkljaste divjadi, zato velike zveri nimajo več divjadi za hrano, kar jih prisili, da napadajo drobnico in druge domače živali.
Število divjadi in velikih zveri za letni plan odstrela določajo politiki pod pritiskom kmetijskega lobija, lovske organizacije so samo še izvajalci odstrela. Leta 2017 sta si predsednik LZS mag. Lado Bradač in prof. dr. Ivan Kos sicer prizadevala, da kvote za odstrel jelenjadi ne bi bile tako visoke, vendar le delno uspešno, večinoma pa ne.
Lovišča s posebnim namenom
Lovišča s posebnim namenom (nekdanja gojitvena lovišča) na Notranjskem in Kočevskem so v osrednjem območju za varstvo velikih zveri, ki se preko reke Kolpe in Čabranke v jelovo bukovih gozdovih navezuje v Gorski Kotar in po Dinaridih do Bosne, kar je prava genska zakladnica v evropskem in svetovnem merilu. Pri nas v teh območjih za varstvo velikih zveri kmetijska oblast pospešuje rejo drobnice, vendar brez obveznega varovanja z ograjami, psi in pastirji, pač pa zahteva redukcijske odstrele parkljaste divjadi in velikih zveri!
Ob bolezni norih krav je bila zapovedana prepoved zalaganja mrhovišč za medvede. Bolezen je bila odpravljena, klavnične odpadke od zakolov živali za prehrano ljudi in povožene divjadi je bilo pa še naprej prepovedano polagati za prehrano medvedov. Dokazali smo, da je oblast kar deset let namerno zavajala strokovno in splošno javnost, da po neki evropski direktivi še vedno velja ta prepoved. Lačni medvedi v stiski iščejo hrano na smetiščih in ob naseljih, zato jih po posebnih odločbah določijo za odstrel, ker naj bi ogrožali judi.
Kaj je ob tem predlagala lovska organizacija s Strokovno znanstvenim svetom?
Ta lovišča so bila že leta 1995 opredeljena za varstvo narave v rangu regijskih parkov, vendar to še vedno ni realizirano.
Sprašujem, kaj je za ta zavarovana območja predlagal od ustanovitve do danes Strokovno znanstveni svet pri LZS?
Foto: Janez Papež
Interventni zakon je določal odstrele medvedov in volkov
V interventnem zakonu iz leta 2019 je oblast določila odstrel 175 rjavih medvedov in 11 volkov. Večji del kvote so lovci že odstreli, ko je Ustavno sodišče z veliko zamudo razveljavilo interventni zakon. Novela tega zakona, ki bi morala biti uveljavljena letos, pa je predvidevala celo odstrel 220 medvedov od maja do konca aprila prihodnjega leta in 30 volkov do konca januarja.
Pobude civilne družbe, ki je opozarjala na neprimernost interventnega zakona o odstrelitvi medvedov in volkov, niso zalegle. Različna gibanja in posamezniki, ki zagovarjajo varstvo narave in okolja, niso bila upoštevana. Lovska zveza Slovenije, ki je najštevilčnejša nevladna organizacija in s statusom naravovarstvene organizacije, se ni niti oglasila, pač pa ubogljivo streljala strogo zavarovane vrste velikih zveri.
Pravno informacijski center nevladnih organizacij in Društvo za ohranjanje naravne dediščine sta vložila pobudo za presojo ustavnosti interventnega zakona o odstrelu. Ustavno sodišče je intervencijski zakon razveljavilo, ker krši načelo delitve oblasti, zato je državni svet zakon umaknil iz postopka.
Različna gibanja so opozarjala, da bi morali veliko več pozornosti posvetiti varovanju drobnice in drugih domačih živali z ograjami, pastirskimi psi, električnimi pastirji, kar subvencionira tudi Evropska unija.
Skozi tisočletja so varovali črede drobnice pred velikimi zvermi pastirji s psi pasme bernski ovčar, belgijski ovčar, šar planinec, kraški ovčar.
Odstreli divjadi in velikih zveri so bili v nasprotju z določbami Etičnega kodeksa slovenskih lovcev
Redukcijski odstreli parkljaste divjadi so bili v nasprotju z veljavnimi etičnimi normami, ker pri lovu zaradi pretiranega plana in prisile niso spoštovali pravila o spolni in starostni strukturi odstrela, niti lovsko pravičnega načina lova, uporabljali so celo puške s pripomočki za nočni lov. Izgube divjadi zaradi poginov ob hudih zimah se niso upoštevale pri realizaciji odvzema divjadi iz lovišč.
Foto: Janez Papež
Odstrel medvedov po interventnem zakonu so lovci izvajali skozi vse leto, celo v poletnih mesecih, kar ni bilo še nikoli v zadnjih dveh stoletjih, verjetno niti prej v času fevdalnih vladarjev.
Vse redukcijske odstrele parkljaste divjadi ter vse odstrele medvedov in volkov po interventnem zakonu so opravili člani lovskih organizacij, ki so v sestavi Lovske zveze Slovenije, v loviščih posebnega namena pa poklicni lovci in lovski gostje. Za vse te lovce in lovske goste veljajo norme Etičnega kodeksa slovenskih lovcev.
Odbor etičnega kodeksa ni obravnaval nobenih kršitev, niti v primerih, ko so bile podane prijave z utemeljitvami za konkretne in odgovorne lovce.
