A ob vseh vprašanjih in odgovorih je najbolj bistveno predvsem eno. Naj imamo takšen model lovstva, kot ga trenutno poznamo na Slovenskem; ali model lovne pravice na podlagi lastništva zemlje in gozdov; ali pa kakšno njuno hibridno različico; pri vseh je najbolj pomemben skrben in učinkovit nadzor! Pa transparentnost! In koruptivna nekontaminiranost lovstva ter vsega, povezanega z njim! In, seveda, osebna odgovornost, etika ter kultura duha in srca vsakega lovca posebej! Lovec je v gozdu s puško v rokah največkrat sam! To vedno znova poudarjajo izkušeni lovci. Če je, ali če ni lastnik gozda ali zemlje, ni tako pomembno, kot je v tistem trenutku življenja in smrti pomembno, da ima v sebi kulturo, lovsko etiko, naravovarstveno in človeško senzibilnost, poštenost in širino duha dolgoročno skrbnega gospodarja. Če je tako, potem se ob vzajemnem učinkovitem nadzoru v nobenem primeru nikomur ni treba bati za divjad in velike zveri in naravo! Če tega ni, pa itak prav nič ne pomaga! Lahko je divjad tisočkrat »državna« ali »javna« ali pa »res nullius«, ko legitimno pridrvijo v gozd podivjani krvoločni streljači, ko takšni lovci in njihovi simpatizerji v spregi z brezvestnimi politikanti in nenasitnimi zaslužkarji v zasebnih, državnih ali javnih loviščih dobijo glavno besedo pri upravljanju z divjadjo, je to zmeraj začetek njenega konca! Več…
Tag: Lovska zveza Slovenije
»ČE JE ČLOVEK GENTLEMAN, VE POPOLNOMA DOVOLJ. ČE NI, MU VSE, KAR VE, SAMO ŠKODUJE.« IN, ALI JE »UNFORGIVEN« RES VSE, KAR IMA PREDSEDNIK LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE SPOROČITI SLOVENSKI JAVNOSTI!?!
Manj ko se maramo, bolj ko si stojimo nasproti, bolj pomembna je vljudna komunikacija, saj nevljudno, grobo in sovražno pozdravljanje le poglablja in ustvarja dodatne nepremostljive prepade, ki zaprejo vse poti vsem. To je sicer na osebni ravni odločitev vsakega posameznika posebej. Nenazadnje ima vsakdo pravico, da poseka vezi in se izolira od vseh. Ko pa ta posameznik predstavlja neko skupino ljudi, institucijo, stranko, organizacijo in del neke politične ali interesne javnosti, dobi vsa stvar drug pomen, drugo »rezonanco«, drug »šajn«! Dodatno seveda, če se ob nevljudnem, arogantnem in žaljivem komunikacijskem in vedenjskem »zdrsu«, takšno obnašanje naknadno opravičuje z najrazličnejšimi izgovori, še posebej pa s sklicevanjem na neke »vrednote«, ki da so nad tem najbolj osnovnim humanim vrednostnim temeljem! Več…
»S TO POTEZO, KI SO SI JO PRI LOVIŠČIH S POSEBNIM NAMENOM PRIVOŠČILI POSAMEZNIKI V LOVSKI ZVEZI SLOVENIJE, SE RUŠI 115 LETNA TRADICIJA SLOVENSKEGA LOVSTVA!«
»Že zdavnaj bi morali o tem razpravljati in bi bilo vse zelo hitro jasno! Videla bi se želja lovcev, da lovstvo ostane v javnem interesu; in, da slovenska lovska organizacija je in ostane del civilne družbe! Žal, tudi današnji posvet najverjetneje ne bo prinesel kaj dobrega za slovensko lovstvo,« je zapisal arhitekt Boštjan Češarek, starešina Lovske družine Ribnica, ki nam je v objavo poslal stališče, naslovljeno na Branka Zlobka, predsednika Zveze lovskih družin Kočevje, ki je, kot že rečeno, tudi predsednik Nadzornega odbora Lovske zveze Slovenije. Češarku se je pri tem pridružil tudi Jože Kure, starešina Lovske družine Kočevje; kot poudarjata oba, njune poglede podpira vsaj 10 starešin v Zvezi lovskih družin Kočevje in številni po Sloveniji. V krajših pogovorih, ko smo preverjali avtentičnost in resničnost sporočila, sta oba poudarila, da je čas, da se slovensko lovstvo dvigne nad politične igrice; da ostane del civilne družbe in se vrne k slovenski lovski tradiciji in naravi! Več…
ČAS DIVJEGA PETELINA!
Zdaj prihaja njegov čas! In, evo, danes, zadnji ponedeljek v marcu je, pa že beremo na spletni strani Lovske zveze Slovenije, kako se je »predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač sestal z ministrom za okolje in prostor mag. Andrejem Vizjakom« in »sta se pogovarjala o ukrepih za prihodnost divjega petelina in o sodelovanju med državami na tem področju«. Točno tako je napisano! In to je tudi vse, kar je povedano. Moram reči in priznati, da še nikoli nisem tako dolgo brala tako kratke novice! Več…
PODGORŠEK TIK PRED VOLITVAMI PRIVATIZIRA TROFEJNO NAJBOLJ ATRAKTIVNA SLOVENSKA DRŽAVNA LOVIŠČA!?! POLITIČNO ZLORABLJA KRVAVEC IN STRELOVEC!? KDO ČAKA NA DRUGI STRANI GREBENA? IN, ALI BO V TOREK SLOVENSKI PARLAMENT PODPRL TO ZLORABO TER UZAKONIL LAŽ, MANIPULACIJO IN UNIČENJE!?!
Poleg lovskih in finančnih bonitet in dobrobiti, ki vibrirajo iz ozadja, je pomemben motiv pri poskusu razgradnje državnih lovišč in aktualnih pritiskih nanje, prav gotovo tudi močna politična agenda, za katero stojijo lastniki slovenskih gozdov in zemljišč, s tem pa seveda ogromen in pomemben »korpus« slovenskega volilnega telesa. Gre za istočasno koketiranje s kapitalom, starim in novim, ki vse bolj akumulira zemljo in gozdove, kar je seveda za rentabilno in uspešno gospodarjenje tudi razumljivo; pa za »ofer« Cerkvi, ki je velik lastnik gozdov ter seveda tudi »partiji«, ki ima še zmeraj v takšni ali drugačni obliki roko nad državnimi gozdovi. Pri tem se je že na Odboru dokončno pokazalo, kako je vse aktualno poseganje v državna lovišča postavljeno na čisto laž, s katero je tam mahal Podgoršek osebno! Vse je namreč opravičeval s popolnoma zlaganim konstruktom, da je bilo 700 hektarjev lovišča na pobočju Razorja, »gamsje meke« v Triglavskem narodnem parku, ki jo na vsak način želi ekskluzivna »high« lovska skupinica znotraj Lovske družine Ljubinj; da je bil torej ta del lovišča s posebnim namenom Prodi Razor, Lovski družini Ljubinj odvzet! Kot smo z dokumenti že pokazali na našem spletnem portalu, je to čista laž in zavajanje! Če bo Državni zbor v torek, 15. marca, ko bo na »plenarki« na sporedu sprememba Zakona o divjadi in lovu, pristal na to notorično zlorabo ter bo predlagano spremembo in amandma vladajoče koalicije potrdil, bo to čisto preprosto pomenilo, da je zakonodajalec uzakonil laž! In prevaro! Več…
MEDNARODNI DAN PROSTOŽIVEČIH VRST, 3. MAREC, STA SLOVENIJA IN SLOVENSKO MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR OBELEŽILI TAKO, DA STA LOVCEM PODARILI DOVOLJENJE ZA ODSTREL 222 MEDVEDOV IN MASAKER MEDVEDJIH MLADIČEV! LOVCI PA »SITNI«, KER V »DARILU« NI »INTERVENTNEGA« ZAVAROVANJA ZA STRELJANJE ZAVAROVANE VRSTE!
Prosta reja medvedov, streljanje in trgovanje z njimi, to je pač domet slovenskega upravljanja z zavarovanimi prostoživečimi vrstami! Z medvedom. Zelo kmalu pa verjetno tudi z risom! Saj slaba tri leta od poživitvene naselitve risov na Slovenskem, menda že snujejo precej zanimivo upravljanje z njim, ker so bojda že močne bojazni nekaterih, da bo zaradi pomanjkanja srnjadi, ki se jo pač vsako leto enormno strelja, risu primanjkovalo hrane; in rejci drobnice že vijejo roke! Od njihovih »nemočnih« rok do dvigovanja lovskih pušk pa, kot nas na Slovenskem učijo zadnja leta, nikoli ni daleč! Ker imajo medvedi marca še relativno lep kožuh, bodo strastni lovci na velike zveri, ki že od oktobra nestrpno čakajo na trenutek, ko lahko kroglo poženejo v to karizmatično gozdno bitje, skušali seveda čimprej uresničiti svoje lovske sanje! V tem tednu in v marčevskem vikendu, ki mu sledi, bo torej medvedja kri pordečila centralna in robna območja slovenskega medvedjega habitata in mesečina prvega krajca bo spet nema priča neznosnega trpljenja avtohtonega gozdnega prebivalca, ki mu človek, ki ima že vsega preveč, odreka pravico do življenja; in mu tako nenasitno jemlje še tisto edino, kar ima. Več…
NAJBOLJ NUJNO JE UGODITI LOVIŠČU LJUBINJ IZ VOLILNEGA OKRAJA DANIJELA KRIVCA!?! NAMESTO BRISANJA 68. ČLENA PERFIDNA ZAHRBTNOST?! POSEGU V ZAKON O DIVJADI IN LOVSTVU JE TA TRENUTEK ABSOLUTNO TREBA REČI NE! IN, JANŠI SE BO ŠE OTEPALO, DA NI PRAVOČASNO PRISTRIGEL PERUTI PODGORŠKU!
Ta »skupni« amandma torej, ki namesto brisanja 68. člena Zakona o divjadi in lovstvu, prav tako kot predhodni in zdaj »nevidni« vladni amandma, prinaša navidezno osupljivo »zmehčan« diskurz, nejasen, kalen in meglen, z obiljem nekih besed, ki v resnici ne pomenijo nič oziroma puščajo stvari v resnici napol ali celo povsem nedorečene in prepuščajo enormni delež konkretizacije podzakonski ravni oziroma kasnejšim pogodbenim dogovorom posameznih akterjev, zaradi česar je seveda vse skupaj v resnici čista volčja past! To je le »plan B«, etapna dirka, sprehod čez prelaz in po drugi poti nazaj, vse v smislu, »ako ne ide drukčije, onda pošteno!«, »če ne gre drugače, potem pač (vsaj navidezno) pošteno!«, a z istim ciljem, da se poseže v državna lovišča s posebnim namenom in sproži plaz njihove razgradnje! Člani Odbora za kmetijstvo in sploh vsi poslanci Državnega zbora bi morali biti pri tem poostreno previdni in se nikakor ne pustiti z amandmajem prepeljati žejne prek te res motne, da ne rečemo že kar malce usmrajene vode, ki je neskončno daleč od kristalne bistrine soških izvirov! Prav zato je ta trenutek absolutno treba vsakemu posegu v Zakon o divjadi in lovstvu izreči jasen in odločen NE! Več…
»ŠKODLJIVI PREDLOG O ČRTANJU 68. ČLENA ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU ZA SLOVENSKO DRŽAVO POMENI ENE VRSTE SUBVERZIVNO DEJAVNOST!«
»Vljudno prosimo slovensko javnost, poslance Državnega zbora Republike Slovenije in člane Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano DZ, da storite vse, kar je v vaši moči, da preprečite škodljivi predlog o črtanju 68. člena Zakona o divjadi in lovstvu, ki za slovensko državo pomeni ene vrste subverzivno dejavnost. Lovska družina Kompas Peskovci složno sodeluje z zaposlenimi v LPN Kompas pri trajnostnem gospodarjenju z divjadjo in odločno zavrača vsakršno delitev območja LPN Kompas. Zahteve po delih lovišč s posebnim namenom in s tem razdelitev vseh lovišč s posebnim namenom na območju Slovenije bodo v bližnji prihodnosti postale realnost. Slovenska lovska organizacija se bo znašla v kaosu, v medsebojnih sporih in v takšnem stanju ne bo sposobna opravljati nalog, za katere je ustanovljena. Iz tega razloga bo pristojno ministrstvo v prihodnosti imelo neprimerno več problemov, ki jih bo morala reševati naslednja Vlada Republike Slovenije. Državni zbor se mora nujno seznaniti s tovrstno dejavnostjo in preprečiti zlonamerni predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o črtanju zelo pomembnega 68. člena Zakona o divjadi in lovstvu.« Več…
PREDSEDNIKOV SRČNI UTRIP. IN MOJ. ZMERAJ KRIVI MEDVEDI IN MEDVEDKE. ŽOLČNI OČITKI. DE GAULLE. ZAKAJ JE NUJEN OPTIMIZEM? IN, KDAJ ZAVLADA BANDITIZEM?
Ko me včeraj in danes na eni strani ogorčeni varuhi velikih zveri, na drugi strani pa tudi nekateri lovci, ki jim že nekaj časa ni povsem vseeno, kaj se dogaja s slovenskim lovstvom in njegovim ugledom v najširši javnosti, ko me torej eni in drugi že navsezgodaj, nekateri sicer umirjeno in radovedno, kakšni pa tudi precej razdraženo in zajedljivo sprašujejo, ali bomo na našem spletnem portalu še naprej »ujčkali« predsednika Lovske zveze Slovenije ter mu, po njihovem mnenju, že naravnost »neokusno prizanesljivo« gledali skozi prste, ko se spet »spravlja na medvede« in spet tudi zadnji postojnski dogodek, ko je medvedka v strahu za svoje mladiče premikastila lovca med lovskim pogonom, prek »konkretnemu lovstvu« naklonjenega medija izrablja za svojo vztrajno, interesno motivirano »mantro« o tem, kako je preveč medvedov in kako so za vse to krivi tisti, ki se zavzemajo za spoštovanje slovenskega pravnega reda in evropskih direktiv, za kar bi sicer vsi pričakovali, da se bo kot predsednik ene največjih slovenskih naravovarstvenih organizacij pa, jasno, tudi kot generalni direktor direktorata za policijo in varnostne naloge, prvi zavzemal prav on; no, ko me vsi to že tako provokativno sprašujejo, naj odgovorim, da je vsakršna zajedljivost odveč! Več…
KO JE TUDI NAJBOLJ ČRNA ŽIVA. LUNA, KI JE IZGUBILA SPOMIN. »OSLADNO ZELEN CELOFAN«. KDOR SEJE VETER, ŽANJE VIHAR. PREDSEDNIKOVA BESEDA. DOLGA POT DOMOV. IN, NAJBOLJ VARNO OGNJIŠČE.
»Potem pa sem se spomnila še na magični trenutek, ko sem septembra na svetovni razstavi Eno z naravo v Budimpešti pri Poljakih za trenutek dobila na roko prekrasnega sokola brez kapuce, ki me je nekaj časa čisto nepremično gledal v oči in v trenutku, ko sem iz vsega srca silovito pomislila, »koliko svobode je v tvojih očeh, koliko koprnenja po njej, kako iz srca ti jo želim!«, je razstrl krila in želel poleteti. Ob tem je njegov sokolar takoj strogo odreagiral: »Madame, vi tako nanj delujete!« »Zmeraj! In na vsakega!« sem mu takoj rekla, tako da se mu je ob tem oster pogled zmehčal v rahel nasmeh in si je potem vzel nekaj minut časa, da mi pokaže in me pouči, kako je treba ravnati s sokolom, da se s teboj dobro počuti in ne poskuša odleteti. »Mir, gospa, mir, in sproščena, a trdna, mirna roka, nobenih sunkovitih gibov in nobenih čudnih, divjih misli! To je najpomembnejše, če želite, da vam zaupa in ne beži,« je z rahlo hudomušno angleščino razlagal in bil zelo zadovoljen z menoj, ko je videl, kako živo navdušena sem nad univerzalno sporočilnostjo njegovih sokolarskih nasvetov.« Več…