Morda bi se danes, 2. marca 2023, ko obeležujemo 50 let od prve ponovne naselitve risa na Slovensko; in jutri, 3. marca, ko je mednarodni dan prostoživečih vrst, letos, ko je po vsem svetu in tudi pri nas vse bolj videti, kako se ob vsem vojnem in drugem gorju, razni, še posebej tudi premočrtno »okoljski«, »brezogljični« in »zeleno prehodni« cilji z vse bolj brezčutnimi in srhljivo »boljševističnimi« dikcijami opravičujejo za uporabo vseh sredstev in vseh zlorab za poseganje v lokalno naravo ter življenje in zdravje ljudi v imenu globalne agende, ki obrača »ekologijo« in »ogljične« milijarde na svoj politično interesni mlin, zaradi česar so novodobne bogate »eko« elite le še bogatejše, siromašni pa vsak dan bolj revni in opeharjeni še za tisto, kar nam največkrat edino preostaja kot poslednja uteha, torej, za košček neokrnjene narave in zdravja, ki nam ga ta s tem pomaga ohranjati; danes torej, se morda vsaj za trenutek spomnimo, da je na koncu, ki neizogibno pride za vsakega, življenje zelo dragoceno. Neprecenljivo. Moje. Tvoje. Otrokovo. Risovo. In vsako. Za njim pa ostaja le tisto, kar smo dobrega dali in živeli. Zato je prav, da se v tem smislu vsaj v »bežnem jantarnem trenutku« pustimo življenju »učarati« in dotakniti z vso njegovo presunljivo resnico; prav je, da življenje v vsej pojavnosti res spoštujemo in z vso senzibilnostjo varujemo! Nenazadnje smo vsi, ne le kočevski lovci, kot se je o njih pred 50 leti izrazil Lado Švigelj, »postavljeni, da varujemo avtohtone živali«, da varujemo avtohtono naravo in življenje samo! Še več, »če tega ne sprejmemo, nas ni treba!« In nas, če se prav kmalu vsak v sebi pristno, brez vseh manipulativnih agend, ne zdrami za sožitje in za resnično sočuten pogled na vsako bitje v tem stvarstvu, na koncu res tudi ne bo! Več…
Tag: Lovska zveza Slovenije
NOVI PREDSEDNIK KOČEVSKIH LOVCEV JE ŠE NAPREJ BRANKO ZLOBKO: »ČE SMO LOVCI RES TAKŠNI NARAVOVARSTVENIKI, KOT RADI POVSOD RAZGLAŠAMO, POTEM MORAMO TO POKAZATI TUDI S KONKRETNIMI DEJANJI IN PODPIRATI PRIZADEVANJA LJUDI ZA ZDRAVO OKOLJE IN NEOKRNJENO NARAVO!«
Naj gre za zavezanost lovstvu ali lokalnemu okolju, jo Zlobko enemu in drugemu jasno izkazuje z aktivno lovsko dobrodelnostjo in s predanostjo naravovarstvu in naravi. O njej je jeseni 2020 v velikem intervjuju za naš spletni portal na vprašanje, kaj je Branko Zlobko v resnici, bolj ribič ali bolj lovec, povedal: »Branko Zlobko je v resnici predvsem človek z naravo! V njej se soočam z vsemi vprašanji. In v njej iščem vse odgovore. Vse bolj verjamem, da je to ne le za slovensko lovsko organizacijo, ne le za vsakega lovca, ne le zame, ampak za vsakega človeka, za vse nas, tista najbolj prava pot. Narava! Življenje z njo.« V naslednjih letih, ki bodo ne le za naravo na Kočevskem, ampak, kot je zdaj videti, za naravo prav v vsakem kotičku Slovenije, turbulentna bolj kot kdaj koli doslej, bo imel predsednik Zveze lovskih družin Kočevje nedvomno veliko priložnosti, da gornje besede živi in pokaže ter na pot osveščenega, senzibilnega in odgovornega ravnanja z naravo s svojim zgledom popelje tudi vse druge. Na Kočevskem. In drugod. To bo potem tista največja in resnična zmaga. Zanj, za naravo, za slovensko lovstvo in za vse mnogo večja in bolj dragocena od sedeža v slovenskem parlamentu! Več…
»BIL KLANEC RES JE HUD IN BILO JE TRPLJENJE, KI GA LE VOLJA ZMAGALA JE PREKALJENA … NI MOGLA STRETI SRCA ZLOBE PENA …«
Franc in Irma Stupica sta bila pomembna, prodorna, spoštovana in priljubljena ljubljanska in slovenska predvojna gospodarstvenika, trgovca in posestnika. Ob lanskem in letošnjem »kupčevanju« z znamenito lovsko vilo Zlatorog, ki gre po »neuspelem« novembrskem poskusu aprila vnovič na dražbo, sta Franc in Irma Stupica še posebej zanimiva zato, ker sta prav onadva tista, ki sta v letih od 1922 do 1924 poverila tedanjemu znamenitemu ljubljanskemu graditelju Viljemu Treu izgradnjo te edinstvene družinske vile, kjer je danes sedež Lovske zveze Slovenije. Markantna in karakterna zakonca sta bila močno prisotna v vseh sferah ljubljanskega in slovenskega gospodarskega, kulturnega in narodno zavednega življenja prve polovice 20. stoletja. Več…
KO »LOVSKO« SONCE VZHAJA IN ZAHAJA V ŠTANJELU NA KRASU. ZAKAJ ŽENSKE MISLIJO, DA MORAJO BITI LOVKE? IN, ZAKAJ ENE TO TUDI ZARES SO?
»Ko »lovsko« sonce vzhaja in zahaja v Štanjelu na Krasu«, smo naslovili pisanje, s katerim začenjamo »temo leta 2023«. Kot nalašč in res prava iztočnica za razmišljanja o »ženskah in lovu« se namreč zdi Mednarodni damski lov, ki so ga prvi adventni vikend, od 25. do 27. novembra 2022, v Štanjelu in okolici ob pomoči in podpori Lovske družine Štanjel organizirale prizadevne članice Društva slovenskih lovk. Ta ni bil zožen le na »čisto« lovsko dogajanje in ne le na skupinski lov, pri katerem je sodelovalo skupaj 51 udeležencev, od tega 22 lovk iz Avstrije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije, ampak je ponudil tudi vse, kar magični Štanjel s svojo odkrito markantno pojavnostjo in podobo, z vso svojo presunljivo svetlobo in lučjo, a tudi z vijolično zastrtimi skrivnostmi kamnitih kleti in z vzdržljivo, trpežno, a toplo, žametno globino kraškega srca lahko najboljšega da! Zato je bil to nedvomno najbolj zanimiv, srčen, presenetljiv, pa tudi ravno prav emocionalno živahen, z odprto razmišljajočimi lovkami pa tudi komunikativno in intelektualno izzivalno obarvan dogodek, ki mu lani ni bilo podobnega in še manj enakega v lovstvu na Slovenskem! Več…
OB LETOŠNJEM PRAZNIKU SVETEGA HUBERTA ŠE EN EVROPSKI LOVSKI »STREL V OBE KOLENI« S SRAMOTNO KAMPANJO ZA STRELJANJE ZAVAROVANIH VELIKIH ZVERI IN PTIC SELIVK, KI SE JO GRE EVROPSKA LOVSKA »VRHUŠKA«
»A naj ob letošnjem prazniku svetega Huberta in v trenutni evropski in slovenski lovski aktualnosti dobivamo na mnoga »lovska« vprašanja še tako »črne« odgovore, pa, kot že rečeno, prav agresivna lovska kampanja in peticija »SignForHunting« z jasno izkazanim neodzivanjem in nesodelovanjem velike večine evropskih in lokalnih lovcev pri tej sramotni gonji prinaša precejšnjo mero optimizma in iskrene vere v večino evropskih lovcev, ki očitno ostajajo zavezani naravi, njenemu varovanju in ohranjanju ter tradiciji in plemenitim vrednotam evropskega lovstva, ki so edini res trden in trajen temelj, na katerem lahko evropski lovci tako med laično kot politično javnostjo gradijo svoj ugled in posledično takšno javno diskusijo, kakršni bo javnost ne le prisluhnila, ampak ji tudi verjela.« Več…
PEŠČICA EVROPSKIH LOVSKIH JURIŠNIKOV SI OČITNO ZADAJA HUD UDAREC. V »STRAHU« ZA LOV, V OBSESIVNI ŽELJI PO STRELJANJU PTIC SELIVK, ZVERI IN SPLOH VSEGA, V »IHTRNO« MANIPULATIVNEM PRITISKU NA EVROPSKO JAVNOST IN POLITIKO. CESAR JE GOL! LE 1,3 ODSTOTKA LOVCEV JE DO DANES PODPISALO PETICIJO!
Za ene pač nikoli ni srečnega konca. Tudi za slovenske medvede ne. Iz neizprosno pogoltnega in strastnega interesno »strokovno« politično lovsko mesarskega obroča, ki je sklenjen okoli te karizmatične, nikomur nič žalega želeče zveri, se pač ni mogoče rešiti. Ta akterska sprega je premočna, brezskrupulozna, manipulativna in brez vsakega moralnega in etičnega zadržka; brez najbolj elementarne poštenosti. Podrejene pa ima tudi prav vse institucije v državi. V takem je le malokomu mar za življenja medvedov. Za resnico o njih. Za resnico o čemerkoli. A bo ta vendarle enkrat pricurljala na dan! Tu in tam pa kak svetlikav drobec že zdaj blisne v temo! Tam, kjer najmanj pričakuješ, kot se zdaj to dogaja z evropsko lovsko peticijo »za lov«, podprto z vsemi najbolj »prepričljivimi« in neustavljivimi orožji in orodji evropskega lovskega propagandnega stroja. A jo je do danes, do zaključka redakcije, podprlo »le« 91.880 lovcev, kar je morda na prvi pogled slišati veliko, a je to le 1,3 odstotka vseh evropskih lovcev. Premalo, da bi peticija in vse, za kar se zavzema, za širšo in politično javnost v Evropi delovala prepričljivo. In dovolj, da podoba evropskega lovstva celo v očeh lovcem sicer naklonjene in do lova zmerno razpoložene javnosti spet za nekaj odtenkov in trajno potemni! Več…
KRVAVA MEDVEDJA SODBA Z »LOVSKE GORE«?
Venec večletnih neverjetno angažiranih prizadevanj za več stoterni kvotni poboj slovenskih medvedov se je »končno« v tem poletju z aktualno razsodbo Upravnega sodišča RS v »lovorjevem« zmagoslavju sklenil okoli nekaterih slovenskih vodilnih lovskih glav, ki so si očitno in dejansko »za prmej« zadale, da bodo dosegle takšno vsebinsko in precedenčno razsodbo Upravnega sodišča, da bo »trajnostna« zelena luč za kvotni in le navidezno selektivni poboj nič žalega krivih medvedov slovenskim lovcem svetila »večno« in na »veke vekov« prinašala nekaterim lovskim družinam ter z njimi povezanim »deležnikom« redni dohodek ter vse ostale iz lova in lovske strasti izvirajoče dobrobiti! Več…
»LOVSTVO NA RAZPOTJU«
Matija Mastnak, radijski novinar in celjski dopisnik RTV Slovenija, se je 2. junija 2022 na prvem programu Radia Slovenije v oddaji Studia ob 17h »Lovstvo na razpotju« pogovarjal o aktualnih temah slovenskega lovstva z gosti mag. Robertom Režonjo, direktorjem direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, mag. Ladom Bradačem, predsednikom Lovske zveze Slovenije, Mihom Marenčem iz Zavoda za gozdove Slovenije, Klemnom Matkom, predsednikom Združenja lastnikov gozdov Slovenije in Ano Ašič, urednico in preiskovalno novinarko našega spletnega portala. Oddajo lahko poslušate na spodnji povezavi. Vabljeni! Več…
»VOLK DLAKO MENJA, BISTVA NE!«? KAKO JE BILA DIVJAD 20. APRILA DRŽAVNA, 4. MAJA PA NE VEČ. MUKE LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE. IN NJENO RAZSVETLJENJE. PRIDNE LOVSKE »MUCKE« Z JAVNE TELEVIZIJE. IN, MOLITEV K SVETEMU JUDI TADEJU.
Ko nekaj časa premišljujem o vsem tem, o vsej dolgoletni kolektivni slovenski »metarealnosti«, ki na koncu koncev vidno in nevidno vklenja vsako osebno življenje in usodo in vse, kar smo, kar bi radi bili in kar smo sanjali, da bomo, a prav zaradi te »mete« ne bomo nikoli; pa naj gre pri tem za predsednika Lovske zveze Slovenije, za televizijske in radijske in vse druge novinarke, za slovensko lovsko organizacijo, posamezne lovce, lovke, zame, za naš spletni portal, za slovensko naravo in za slovensko družbo: Je sploh za kogarkoli in karkoli v resnici v tej žalostni, izropani in zavoženi deželi, ki ne pozna drugega kot večen boj na nož, večno polarizacijo na »zmagovalce« in »izdajalce«, na »naše«, ki imajo pravico do vsega, in »njihove«, ki nimajo pravice do ničesar, tudi do obstoja in spomina ne; je tu in v takem, kjer se z vseh in na vse strani časti sovraštvo in maščevanje in nasilje ob vsaki »spremembi« in nad vsakim, ki drugače misli; kjer se na najbolj perfidne načine spodbuja onemogočanje vseh, ki nimajo prave »krvne grupe«; in se stigmatizira ter razglaša za sovražnega »kolaboranta« vsakega, tudi najbolj »našega« in »pravega«, če si drzne, tudi le najbolj profesionalno delovati, kaj šele sodelovati in biti, četudi le kratek čas v službi »netapravih«; je v taki klimi in »žvepleni« atmosferi sploh kdaj mogoča kakšna resnična izbira? Več…
ČIGAVA JE DIVJAD? DRŽAVNA? JAVNA? ALI NIKOGARŠNJA? IN, ALI BO SLOVENSKO LOVSTVO KONČNO MORALO UGRIZNITI V KISLO JABOLKO LASTNE TRANZICIJE!?
A ob vseh vprašanjih in odgovorih je najbolj bistveno predvsem eno. Naj imamo takšen model lovstva, kot ga trenutno poznamo na Slovenskem; ali model lovne pravice na podlagi lastništva zemlje in gozdov; ali pa kakšno njuno hibridno različico; pri vseh je najbolj pomemben skrben in učinkovit nadzor! Pa transparentnost! In koruptivna nekontaminiranost lovstva ter vsega, povezanega z njim! In, seveda, osebna odgovornost, etika ter kultura duha in srca vsakega lovca posebej! Lovec je v gozdu s puško v rokah največkrat sam! To vedno znova poudarjajo izkušeni lovci. Če je, ali če ni lastnik gozda ali zemlje, ni tako pomembno, kot je v tistem trenutku življenja in smrti pomembno, da ima v sebi kulturo, lovsko etiko, naravovarstveno in človeško senzibilnost, poštenost in širino duha dolgoročno skrbnega gospodarja. Če je tako, potem se ob vzajemnem učinkovitem nadzoru v nobenem primeru nikomur ni treba bati za divjad in velike zveri in naravo! Če tega ni, pa itak prav nič ne pomaga! Lahko je divjad tisočkrat »državna« ali »javna« ali pa »res nullius«, ko legitimno pridrvijo v gozd podivjani krvoločni streljači, ko takšni lovci in njihovi simpatizerji v spregi z brezvestnimi politikanti in nenasitnimi zaslužkarji v zasebnih, državnih ali javnih loviščih dobijo glavno besedo pri upravljanju z divjadjo, je to zmeraj začetek njenega konca! Več…