Ta »skupni« amandma torej, ki namesto brisanja 68. člena Zakona o divjadi in lovstvu, prav tako kot predhodni in zdaj »nevidni« vladni amandma, prinaša navidezno osupljivo »zmehčan« diskurz, nejasen, kalen in meglen, z obiljem nekih besed, ki v resnici ne pomenijo nič oziroma puščajo stvari v resnici napol ali celo povsem nedorečene in prepuščajo enormni delež konkretizacije podzakonski ravni oziroma kasnejšim pogodbenim dogovorom posameznih akterjev, zaradi česar je seveda vse skupaj v resnici čista volčja past! To je le »plan B«, etapna dirka, sprehod čez prelaz in po drugi poti nazaj, vse v smislu, »ako ne ide drukčije, onda pošteno!«, »če ne gre drugače, potem pač (vsaj navidezno) pošteno!«, a z istim ciljem, da se poseže v državna lovišča s posebnim namenom in sproži plaz njihove razgradnje! Člani Odbora za kmetijstvo in sploh vsi poslanci Državnega zbora bi morali biti pri tem poostreno previdni in se nikakor ne pustiti z amandmajem prepeljati žejne prek te res motne, da ne rečemo že kar malce usmrajene vode, ki je neskončno daleč od kristalne bistrine soških izvirov! Prav zato je ta trenutek absolutno treba vsakemu posegu v Zakon o divjadi in lovstvu izreči jasen in odločen NE!
Od leve proti desni: Srečko Žerjav, podpredsednik Federacije evropskih lovskih zvez, tedanji direktor Lovske Zveze Slovenije, nekdanji direktor tovornega prometa pri Slovenskih železnicah ter vplivni član Lovske družine Ljubinj; Žan Mahnič, lovec, tedanji poslanec SDS, sedanji sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade RS; Alojz Kovšca, lovec, predsednik Državnega sveta RS in podpredsednik stranke Konkretno; in mag. Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije // Tradicionalno prednovoletno srečanje Lovske zveze Slovenije 19. decembra 2017 na Župančičevi 9 v Ljubljani // Foto: Lovska zveza Slovenije // Spletna stran LZS // https://www.lovska-zveza.si/2017/12/22/arhiv-novic-311/
Tekst: Ana Ašič
Foto: Vlado Jehart, Peter Razpet, Lovska zveza Slovenije, Ana Ašič, AnaAsicSic! Team
21. februar 2022
V prvi polovici minulega tedna je med gradivi za že vnaprej znamenito sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki se bo 23. februarja 2022 ob 9. uri zjutraj pričela v mali dvorani Državnega zbora na Šubičevi 4 v Ljubljani; in za katero sta rezervirana kar dva dneva, 23. in 24. februar, kar ne čudi, saj naj bi Odbor na seji razpravljal ne le o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu, ampak tudi o posegih v Zakon o kmetijskih zemljiščih, v Zakon o agrarnih skupnostih in v Zakon o morskem ribištvu; pa še na 33. nujni seji o posegih v Zakon o kmetijstvu; med temi gradivi za 35. redno sejo, torej, se je v dneh, ko »sveti Valentin prinese ključ od korenin«, nenadoma, a le za kratek čas, pojavil tudi »vladni« amandma, ki ga je kot predlog potrdila vlada na seji 10. februarja, Državni zbor pa ga je prejel 11. februarja.
Z njim se je vlada oziroma pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nenadoma, a med poznavalci razmer ne povsem nepričakovano, »odpovedala« spornemu brisanju 68. člena Zakona o divjadi in lovstvu, s čimer bi radikalno posegli v problematiko državnih lovišč s posebnim namenom, jih v bistvu »izbrisali« ter vzpostavili nekakšno stanje »res nulius« ter na ta način pripravili teren za novo razdeljevanje in upravljanje teh posebnih območij narave tistim, ki po njih že nekaj časa stegujejo prste.
Foto: AnaAsicSic! Team
Foto: AnaAsicSic! Team
A amandma, ki ga je samo sebi predlagalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je tako, kot se je pojavil, potem nenadoma zelo hitro »izginil« iz gradiva in ni več viden. Z njim je namesto brisanja 68. člena Ministrstvo predlagalo spremembo 68. člena, a je to v bistvu le še bolj perfidna različica zloglasnega brisanja 68. člena; je le »by-pass« in dejansko še hitrejša, udobnejša, učinkovitejša in trajnejša »obvoznica« k cilju, torej, k dokončni razgradnji in predvolilnemu razdeljevanju državnih lovišč s posebnim namenom!
Zlasti v drugem odstavku in v njegovih alinejah, kjer je vsaka po svoje izvirno zahrbtna; najbolj pa druga, ki pravi, da »vlada ob ustanovitvi lovišča s posebnim namenom določi tudi upravljalca takega lovišča«, torej s podzakonskim aktom; in tistega, ki ona hoče oziroma, ki ga predlaga pristojni minister. To pa dejansko pomeni, da lahko določi tudi deset lovskih družin upravljalk ali kogar koli drugega, od »posameznikov« do najbolj komercialnih poslovnih subjektov; k čemur pristavljajo piko na i še vse tri preostale alineje: od tega, da vlada določa posebne naloge takih lovišč, morebitne posebne režime upravljanja do tega, da določa načine financiranja; pri vsem tem pa se v velikem loku izogne dikciji, ki bi zagotavljala proračunsko financiranje javnih nalog, kar je v teh loviščih že sedaj najbolj problematično!
Mladiča planinskega orla // Državna lovišča s posebnim namenom imajo posebne ekološke, edukativne in varstvene naloge ter potenciale // Foto: Peter Razpet
A Vlada seveda že ve, zakaj tu ni proračuna! V projekciji bodo to, če zdaj Državni zbor ne zavrne kakršen koli poseg v Zakon o divjadi in lovstvu, itak zasebna lovišča, ki bodo služila z divjadjo in zavarovanimi vrstami; in, zakaj, torej, bi se ta financirala iz proračuna!?
S tem amandmajem naj bi se kočevska tri lovišča preimenovala v eno samo lovišče s posebnim namenom Kočevsko, ki tudi sicer že ima enega skupnega vodjo, med poimensko navedena lovišča s posebnim namenom pa je uvrščeno še protokolarno lovišče Brdo.
Bistveno pa je to, kar je tudi eden glavnih namenov vseh teh »premetank« in posegov v Zakon o divjadi in lovstvu, da je Ministrstvo v predlogu amandmaja »izbrisalo«, ukinilo Prodi Razor. To je lovišče s posebnim namenom v Julijcih, ki od vseh najbolje posluje in že leta nima izgub, ima pa na pobočjih planine Razor vitalno in trofejno gamsjo populacijo, h kateri se poželjivo obračajo oči marsikaterega domačega in evropskega lovca; pa, kot smo že pisali na naših spletnih straneh, nepremično državno premoženje, ki je »le« preprosta lovska koča, a ker je na območju Triglavskega narodnega parka, kjer novogradnje niso več mogoče, je zato toliko bolj zanimiva in zaželena! Kar z zakonom naj bi torej uničili Prodi Razor in ga razdelili.
Prode, ki so zahtevnejši za vzdrževanje in imajo za udoben lov malce manj atraktivna pobočja, naj bi torej priključili Triglavskemu narodnemu parku. Razor pa naj bi bilo neko zagonetno »lovišče Ljubinj«. Novo? Zasebno? Čigavo, pravzaprav!? Res, zanimivo, da nikjer ni imenovan nihče od obstoječih pravnih ali upravljalskih subjektov! Lahko le ugibamo, ali naj bi to bila sosednja Lovska družina Ljubinj!? A ko bo enkrat poseženo v Zakon o divjadi in lovstvu in se bo začelo trgati državna lovišča na koščke, bo lahko nenazadnje z »loviščem Ljubinj« upravljal kdor koli! Morda kar tisti, ki si bo spretno prilastil lovsko kočo na pobočju Razorja!? Saj, 700, 800 hektarjev ni veliko. A če je takšno lovišče bogato, kar za pobočje Razorja nesporno drži, je za kakšnega zasebnika in njegov krog poslovnih prijateljev ravno pravšnje!
Gams // Foto: Vlado Jehart
Pobočje planine Razor že od nekdaj velja za »gamsjo meko«, saj se prav tu, na teh sončnih pobočjih, v tej »mirni coni Triglavskega narodnega parka« gamsi v velikih tropih zadržujejo od novembra do maja, tu prezimijo in kotijo in se potem v vročih mesecih umaknejo na senčno stran; oktobra, novembra in decembra, ko je lov na gamsa na vrhuncu, pa so že spet na sončni strani Alp. Tu si že nekaj časa prizadeva razširiti meje svojega, sicer skoraj 6 tisoč hektarjev velikega lovišča Lovska družina Ljubinj, ki naj bi ji bile s tem posegom v Zakon o divjadi in lovstvu letos končno in dokončno uresničene sanje! Morda pa je skrivoma in potihoma v igri še kdo!?!
Ta lovska družina si sicer že dlje časa prizadeva za atraktivno razširitev svojega lovišča. Ko ji ni uspelo vseh povsem prepričati, da so ji bila ta lovišča odvzeta in da gre pri njihovih intencijah za »popravo krivic«, so se zadeve očitno lotili drugače; in zdaj tudi ni nikjer več govora o tem. Pravzaprav je vse čedalje bolj zavito v meglo in dikcije, ki vse bolj prikrivajo, za kaj dejansko gre!
Foto: AnaAsicSic! Team
V četrtek, 17. februarja, ko nenadoma nikjer več ni bilo sledi o »vladnem« amandmaju, sta se naenkrat med gradivi za sejo Odbora pojavila predloga dveh »preobratnih« amandmajev, ki sta ju vložili poslanski skupini NSi, Nove Slovenije in stranke Konkretno ter poslanska skupina SDS, Slovenske demokratske stranke! Ta »skupni« amandma torej, ki namesto brisanja 68. člena Zakona o divjadi in lovstvu, prav tako kot predhodni in zdaj »nevidni« vladni amandma, prinaša osupljivo »zmehčan« diskurz, nejasen, kalen in meglen, z obiljem nekih besed, ki v resnici ne pomenijo nič oziroma puščajo stvari v resnici napol ali celo povsem nedorečene in prepuščajo enormen del konkretizacije podzakonski ravni oziroma kasnejšim pogodbenim dogovorom posameznih akterjev, zaradi česar je seveda vse skupaj v resnici čista volčja past!
Še več, kako prozorni so predlagateljevi nameni se vidi že iz tega, da koalicija kar ne more učakati in z amandmajem odgovarja na nekatere očitke, ki bi se lahko pojavili; ali pa so se že pokazali kot utemeljeni. Tako naj bi npr. po tem predlogu kar v zakonu pisalo, da se lovišču s posebnim namenom Triglav Bled pripoji »del, kjer se nahaja premoženje v lasti Republike Slovenije«, to je lovska koča, ki je predmet lokalnega poželenja, in, za katero menda vsi vedo, kdo jo želi na vsak način dobiti v roke.
Lovska koča na planini Razor // LPN Prodi-Razor // Območje Triglavskega narodnega parka // Foto: Ana Ašič
A kaj je v resnici zdaj to!? A res kdo verjame, da bo javnost nasedla tako prozorni finti!?! In zatrjevanje, da se lovišču s posebnim namenom Triglav Bled »pripoji najmanj del, ki se nahaja v Triglavskem narodnem parku«! Člani Odbora za kmetijstvo in sploh vsi poslanci Državnega zbora bi morali biti pri tem poostreno previdni in se nikakor ne pustiti z amandmajem prepeljati žejne prek te res motne, da ne rečemo že kar malce usmrajene vode, ki je neskončno daleč od kristalne bistrine soških izvirov!
Prvi »premet« je že v tem, da je to v bistvu »plan B« te interesne skupine, ki se želi na vsak način polastiti pobočja Razorja, ki ga zdaj v tem amandmaju sploh nihče več ne imenuje z imenom! To je že znak za alarm! Je pa razumljivo! Plan B menda predvideva »etapno dirko«! Torej, v smislu, »ako ne ide drukčije, onda pošteno«, »če ne gre drugače, potem pač (vsaj navidezno) pošteno«, ter čez prelaz in po poti skozi Triglavski narodni park! Tam je bil konec lanskega leta za direktorja imenovan Tit Potočnik, »pravi kader«, ki je že v nastopnem govoru povedal, da si »bo prizadeval za odprodajo vseh nepremičnin in koč v TNP-ju«, kar v kontekstu sesuvanja LPN Prodi Razor lahko pomeni tudi »odvod« in obvoz; »sprehod« in začasen premik Razorja v Triglavski narodni park, potem bo pa že prišel pravi trenutek, ko bo morda Triglavski narodni park »ugotovil«, prvič, da je prav to nepremičnino, prav to lovsko kočo na pobočju Razorja treba čimprej odprodati; in drugič, morda, da je to območje kar malo preveč oddaljeno od Bleda in bi bilo bolje, da s to divjadjo in loviščem upravlja »najbližji sosed«!
Planina Razor // Foto: Ana Ašič
O, kakšno naključje! To je pa ravno Lovska družina Ljubinj! O..! In še eno! Ja, res, kako je svet čudovit! Saj se vendar vse prej ko slej zloži v jasno sliko, pa če je vmes vse še tako skrivnostno! To, ta Ljubinj in Trenta in vse to je namreč tudi volilni okoliš in volilni okraj Danijela Krivca, vodje poslanske skupine SDS, Slovenske demokratske stranke, ki je, o, pa prav ona!, vložila ta »terensko« neverjetno »mističen« amandma!
Gospod Krivec se na naša sporočila in vprašanja ne odziva, kar si, ker smo bolj staromodne sorte, tolmačimo, kot da mu je nekaj nerodno pred nami; bogve, zakaj, ko pa vendar vsi vedo, da smo sicer res »firbčni« in radi veliko govorimo in sprašujemo, a smo tudi res luštni in prijazni in v resnici sploh ne tako »žleht«, kot si začnejo umišljati kakšni, ki se skrivajo pred nami, in dobiva zato potem strah v njihovih mislih vedno večje oči!
Kanček bolj odziven je bil Damir Constantini, starešina Lovske družine Ljubinj, ki z novinarji tudi nekako ne komunicira, a se je odzval vsaj z nekaj kratkimi sms-i, v katerih je sporočil, da »trenutno ne morem govoriti« ali »bom razmislil« in je potem očitno vseeno ugotovil ali pa so mu ugotovili, da je bolje, da na klice ne odgovarja.
Da gamsi lažje preživijo zimo, potrebujejo toplejša prisojna pobočja; in mir, da varčujejo z energijo. // Foto: Vlado Jehart
Precej odmaknjen je tudi vplivni in dolgoletni član te lovske družine, uglajeni Srečko Žerjav, jeseni v Budimpešti ponovno izvoljeni podpredsednik Federacije evropskih lovskih zvez (FACE) in nekdanji direktor Lovske zveze Slovenije, ki je bil na tem položaju kar 12 let, vse do decembra 2020. Preden je leta 2008 postal direktor LZS, je bil Žerjav direktor tovornega prometa pri Slovenskih železnicah; v času, ko je bil generalni direktor Blaž Miklavčič. No, tudi Srečko Žerjav se pri tej tematiki ne želi javno izpostavljati, da pa pri vsem tem morda res tudi ne sedi povsem »križem rok«, gre sklepati iz kakšnih »zagovorjenih« besed nekaterih uradniških in interesnih krogov. Pa seveda tudi iz našega neuradnega pogovora z njim, v katerem je precej jasno izrazil nezadovoljstvo z našim pisanjem o aktualni problematiki lovišč s posebnim namenom.
Prav tako z nami nikakor ni zadovoljen vplivni član Lovske družine Ljubinj in lokalni veljak Ljubo Podoreh, lastnik podjetja Mines Team iz Tolmina, o katerem smo dobili informacije, da se želi s posredovanjem odvetniške družbe Andrić iz Ljubljane na vsak način dokopati do informacij o možnosti odkupa lovske koče na pobočju Razorja, v Triglavskem narodnem parku; do državne nepremičnine, torej, ki je v lasti LPN Prodi Razor oziroma Zavoda za gozdove Slovenije, o čemer smo že pisali na naših spletnih straneh. Ljubo Podoreh je v začetku novembra na naše vprašanje o tem odgovoril precej razburjeno: »To je čista laž! In izmišljotina, ki ne vem, kje ste jo pobrali! To prvič slišim! Prosim, da me v zvezi s tem ne omenjate!« Kljub njegovi in, seveda, tudi naši odločenosti, da nikakor ne želimo širjenja neresnic, je na drugi strani vendarle res, da v lokalnih okoljih na Tolminskem menda kakšnih velikih dvomov o tem v bistvu ni. Kot tudi o tem, da pravzaprav ni čisto jasno, zakaj toliko skrivanja in nekakšnega zakulisnega delovanja! Pa naj gre za lovsko kočo na Razorju, za lovišče Prodi Razor ali pač za celotno problematiko lovišč s posebnim namenom! Ima kdo kaj slabo vest? Ali, zakaj toliko zagonetnosti in nejevolje!?
Lovišče s posebnim namenom Kozorog Kamnik // Foto: Ana Ašič
Iz razpredelnice Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o »možnih upravljalcih«; tistih, ki so izkazali interes, da dobijo del lovišč. Med njimi je tudi Metropolitana d.o.o., družba, ki pri Nadškofiji Ljubljana upravlja s cerkvenimi gozdovi; pa Meščanska korporacija Kamnik; minister Podgoršek se še posebej zavzema za LD Krvavec, ki je iz njegovih krajev in LD Strelovec na Savinjskem ter LD Boreča na Goričkem; zanje je MKGP že do 18. februarja želelo »podlage« in »meje«, da se pripravi podzakonski akt o dodelitvi delov lovišč; LD Ljubinj, kjer sta vplivna člana tudi Srečko Žerjav in Ljubo Podoreh, pa je očitno tako na piedestalu, da bi zanjo likvidirali najbolj uspešno lovišče s posebnim namenom! // Foto: AnaAsicSic! Team
Je pa seveda jasno, če bi imel predlagatelj, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter interesne skupine, ki so ne le z njim, ampak so, kot kažejo nekateri indici, v bistvu tudi pobudnice »odpiranja« Zakona o divjadi in lovstvu ter poseganja v lovišča s posebnim namenom, če bi torej vsi vpleteni interesi imeli zares čiste in poštene namene, da se v teh državnih loviščih tudi zares nekaj izboljša in reši, se to prav gotovo ne bi začelo z zahrbtno potezo brisanja 68. člena in pod pretvezo »zakonskega neskladja«! Kar je v bistvu irelevantno, prvič, ker to v bistvu ne drži, kot opozarjajo nekateri pravniki; in drugič, je Zakon o divjadi in lovstvu v tem smislu na več mestih v kakšnem dejanskem ali navideznem »neskladju«, a se ne posega vanj na hitro in nepremišljeno, ker bi to za seboj potegnilo preveč usodnih premikov, ki bi rezultirali v poslabšanju situacije v naravi sami in v »naravi« slovenskega lovstva ter bi drastično posegli v učinkovitost upravljanja z divjadjo, ki je v slovenskih naselitvenih razmerah pač marsikje povsem nepogrešljivo.
Zato je to tudi tako usodno, občutljivo, večplastno in kompleksno vprašanje! Preprosto je rušiti in podirati! Težje pa je graditi in postavljati. Ko bo zrušeno eno državno lovišče; ko bo trganje na kose uspelo na enem koncu, se bo s prepiri, pritiski in ustavnimi pritožbami sprožilo povsod; in bo takšno, ad hoc in ne dovolj premišljeno ter ne vsestransko pretehtano poseganje ter izsiljeno razbijanje, prineslo danes morda za marsikoga nepredstavljive probleme in porušena ravnovesja v naravo in prostor ter med njune uporabnike!
Lovišče s posebnim namenom Kompas Peskovci // Goričko // Foto: Ana Ašič
Ideje in pritiski za razgradnjo državnih lovišč vznikajo v bistvu že vse od sprejetja Zakona o divjadi in lovstvu leta 2004; še posebej pa pred vsakimi državnozborskimi in drugimi volitvami. Pri tem je zmeraj zelo na udaru tudi, zaradi edinstvene prepletenosti kmetijske krajine in celinskega gozdnega habitata, v katerem domuje veličastni panonski jelen (ta z obsesivnim poželenjem navdaja marsikaterega lovca na trofeje!), upravljalsko zelo zahtevno državno lovišče Kompas Peskovci na neokrnjenem Goričkem. Ena takšnih debat o tem je bila očitno tudi 31. maja 2019 v Murski Soboti na sedežu tamkajšnje območne Zveze lovskih družin Prekmurje. Že takrat se je temu upiral Ernest Kerčmar, starešina Lovske družine Kompas Peskovci, ki se je pred nekaj dnevi s tem stališčem oglasila tudi na našem spletnem portalu. Pred leti je na Goričkem zelo odmevalo »zbiranje podpisov«, s katerimi »razdiralci« državnega lovišča še zdaj »mahajo«, kljub resnim indicem in pričevanjem nekaterih prizadetih, da je šlo v številnih primerih za manipulacije in zlorabe podpisov odsotnih ljudi. Preden se Ministrstvo odloča na podlagi česa takega, bi bilo priporočljivo, da ustrezni organi preverijo istovetnost in resničnost podpisov, da ne bo, kot je to realno dejstvo v marsikaterem primeru na Slovenskem, kasnejših zapletov in tožb. // Foto: Ana Ašič
Res je sicer, da bi bilo potrebno natančno analizirati in morda tudi s pomočjo ustreznih institucij vzeti pod drobnogled poslovanje tistih lovišč s posebnim namenom, kjer se pojavljajo še posebej velike izgube ter ugotoviti globlje vzroke zanje. A težave lovišč je treba reševati in odpravljati, ne pa jih zato ukinjati in kar uničiti nekaj, kar ima v slovenski naravi, okolju in prostoru številne pomembne funkcije. Sploh bi bilo potrebno ta posebna območja narave postaviti v takšen upravljalski okvir, da, prvič, ne bi bila podvržena surovemu komercialnemu preživetju na trgu, saj varovanje in ohranjanje narave ter biodiverzitete in celotnega ekosistemskega upravljanja po vsem svetu, ne le pri nas, potrebuje drugačne upravljalske in finančne prijeme; in drugič ter v povezavi s predhodnim, bi bilo prej ko slej potrebno razmisliti o tem, da se teh deset posebnih območij narave in upravljanja s floro in favno ravno zato, da se jih reši utilitarnega in komercialnega oklepa, v kakršnem je sedaj, premakne v pristojnost resorja, ki bi bolj omogočal, da se ta državna lovišča razvijajo v skladu z njihovim posebnim ekološkim, edukativnim, raziskovalnim in varstvenim namenom! V tem smislu bi bilo treba dosledno in transparentno urediti tudi njihovo financiranje.
Foto: Vlado Jehart
Popolnoma nesprejemljivo in v bistvu res nedopustno je, da bi se dostojen človek v to mešal, kaj šele, da bi poslanci in Državni zbor sodelovali pri tem prvenstveno koristoljubno interesnem rušenje državnih lovišč, ki predstavljajo 10 odstotkov slovenskega ozemlja in imajo kot posebna območja narave posebno vlogo in pomen v njihovih številnih ekoloških, edukativnih, raziskovalnih in varstvenih, a tudi širših socialnih in ekonomskih dimenzijah ter v razvojnih in varstvenih potencialih, česar se je zakonodajalec leta 2004 očitno jasno in nesporno zavedal ter zato tudi ta območja narave zaščitil s poimensko navedbo v 68. členu Zakona o divjadi in lovstvu.
Še posebej šokanten pa je poskus uničenja tistega, kar je živo in zdravo in dobro funkcionira! To velja od vseh lovišč s posebnim namenom v Sloveniji prav gotovo na prvem mestu, podobno kot za LPN Kozorog Kamnik, prav za LPN Prodi Razor. In ravno v ti dve lovišči, ki imata trofejne gamse in kozoroge, pa še v LPN Kompas Peskovci, kjer so najlepši, trofejni, veličastni panonski jeleni, naj bi se najprej poseglo! In prav lovišče s posebnim namenom Prodi Razor, ki je prvo in najboljše, naj bi se tudi prvo sesulo in uničilo!
To je tako noro in skregano z zdravo pametjo, da je očitno odsotnost razsodnosti mogoče pojasniti le s totalno pokvarjenostjo ali pa z neustavljivo grabežljivostjo po vsem, kar prinaša takšno edinstveno državno lovišče, ki so ga doslej že vse od Marije Terezije kot največjo dragocenost varovale vse oblasti, od avstrijskih, avstro ogrskih, italijanskih, jugoslovanskih in vse do današnjih dni, ko je očitno neka kratkovidna politika pripravljena to zakockati in zapraviti za nekaj bednih političnih točk, ki ne bodo v resnici nikoli prinesle toliko, kot bodo za zmeraj odnesle! In to vsem! V tem smislu se bo tudi sedanjemu predsedniku vlade še zelo otepalo, ker ni pravočasno pristrigel peruti ministru za kmetijstvo in vsem, ki se jim v tej perfidni kombinaciji pokra in monopolija kar »trga« od poželenja in pohlepa!
Foto: Ana Ašič // Pobočje planine Razor // »Gamsja meka«
Več: »ŠKODLJIVI PREDLOG O ČRTANJU 68. ČLENA ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU ZA SLOVENSKO DRŽAVO POMENI ENE VRSTE SUBVERZIVNO DEJAVNOST!«, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 15. februarja 2022, https://anaasicsic.com/2022/02/15/skodljiv-predlog-o-crtanju-68-clena-zakona-o-divjadi-in-lovstvu-za-slovensko-drzavo-pomeni-ene-vrste-subverzivno-dejavnost/
Več: VOLČJE OBLEGANJE DRŽAVNE LOVSKE KOČE V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU! BO MINISTER UGODIL PRITISKOM IN POSKRBEL ZA HITRO »REŠITEV«? ALI PA SI BO UPAL »STATI IN OBSTATI« POKONČEN NA STRANI DRŽAVNEGA PREMOŽENJA IN TOREJ NAS VSEH?, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 5. novembra 2021, https://anaasicsic.com/2021/11/05/volcje-obleganje-drzavne-lovske-koce-v-triglavskem-narodnem-parku-bo-minister-ugodil-pritiskom-in-poskrbel-za-hitro-resitev-ali-pa-si-bo-upal-stati-in-obstati-pokoncen-na-str/
Več: NAJBOLJ OBČUTLJIVA NARAVA, GAMSI, KOZOROGI, MEDVEDI, DRŽAVNA LOVIŠČA IN DRŽAVNO PREMOŽENJE ZA POLITIČNE TOČKE ENE ALI DVEH »ZDILANIH« POLITIČNIH OPCIJ, ZA LOVSKO STRAST IN POŽELENJE, OSEBNO OKORIŠČANJE IN KORUPCIJSKE POSLE!?!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 3. novembra 2021, https://anaasicsic.com/2021/11/03/najbolj-obcutljiva-narava-gamsi-kozorogi-medvedi-drzavna-lovisca-in-drzavno-premozenje-za-politicne-tocke-ene-ali-dveh-zdilanih-politicnih-opcij-za-lovsko-strast-in-pozelenje-osebno/
Več: POIMENSKA NAVEDBA V ZAKONU JE PRAVNA VAROVALKA PRED DNEVNO POLITIČNIMI IN INTERESNIMI TEŽNJAMI TER PRED UKINJANJEM IN SPREMINJANJEM LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM Z VSAKOKRATNO POLITIČNO OBLASTJO! TOREJ JE ŠČIT TOČNO PRED TEM, KAR SE TA TRENUTEK RES DOGAJA!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 11. novembra 2021, https://anaasicsic.com/2021/11/11/poimenska-navedba-v-zakonu-je-pravna-varovalka-pred-dnevno-politicnimi-in-interesnimi-teznjami-ter-pred-ukinjanjem-in-spreminjanjem-lovisc-s-posebnim-namenom-z-vsakokratno-politicno-oblastjo-torej-je/
Več: EKOLOŠKO, EDUKACIJSKO IN VARSTVENO JE POMEN LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM ŠIRŠI IN VEČJI, KOT GA RAZUMEJO NEKATERI NOSILCI NAČRTOVANE REFORMACIJE!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 29. oktobra 2021, https://anaasicsic.com/2021/10/29/ekolosko-edukacijsko-in-varstveno-je-pomen-lovisc-s-posebnim-namenom-sirsi-in-vecji-kot-ga-razumejo-nekateri-nosilci-nacrtovane-reformacije/
Več: NEVARNE AKROBACIJE NA SPOLZKIH PREPADNIH STENAH SLOVENSKIH LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 21. oktobra 2021, https://anaasicsic.com/2021/10/22/nevarne-akrobacije-na-spolzkih-prepadnih-stenah-slovenskih-lovisc-s-posebnim-namenom/
Foto: Vlado Jehart
Po novici je zgodba. Za njo smo mi. Sic! Publicistika s pogledom.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Dragi bralci in bralke, za nas od nekdaj šteje vsaka zgodba. Ali šteje tudi za vas, veste v resnici le vi. In le vi sami lahko to tudi poveste. Z dobro mislijo, besedo ali dejanjem. Za vse smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Ustanovitelj in izdajatelj neodvisnega angažiranega in avtentičnega spletnega portala Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom
HIŠA ZVEZD
Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana
Svetimo v temi!
Matična številka: 2262479000 Davčna številka: 13951866
Transakcijski račun: SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom
je neodvisni spletni medij, publicistični spletni portal magazinskega tipa, ki z angažiranimi in avtentičnimi profesionalnimi publicističnimi in novinarskimi prijemi tedensko osvežuje svoje spletne strani in javnosti prinaša vsebine s področja narave, okolja in prostora ter njihovega prepleta z vsemi dimenzijami javnega, političnega, kulturnega, gospodarskega in družbenega življenja doma in po svetu.
Idejni rojstni dan Ana Ašič Sic! Publicistike s pogledom je na Gornjem trgu v Ljubljani
18. novembra 2018.
Na slovenskem in svetovnem spletu je portal začel delovati
13. aprila 2019.
V razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije je bila Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom vpisana
1. septembra 2020
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022©Vse pravice pridržane.
