Danes, 11. novembra 2021, je zadnji dan za pripombe k novemu predlogu Zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu, s katerim želi predlagatelj Ministrstvo za kmetijstvo potihoma in s hitrim postopkom pod pretvezo »neskladja« izbrisati iz dosedanjega Zakona o divjadi in lovstvu 68. člen, v katerem so poimensko navedena slovenska lovišča s posebnim namenom. Bistvo »posebnega namena« teh lovišč je njihov ekološki, edukacijski in varstveni pomen in ohranjanje raznolikosti habitatov na pomembnih desetih slovenskih območjih narave. Na Zavodu za gozdove, ki upravlja lovišča s posebnim namenom, menijo, da so predlagane spremembe teh lovišč, »ki so bila z zakonom leta 2004 oblikovana zgolj na strokovnih temeljih«, izjemno škodljive, poleg tega pa, da je »utemeljitev sprememb napačna, nekonsistentna in vnaša zmedo ter pravno praznino v besedilo Zakona o divjadi in lovstvu,« ter posebej poudarjajo, da »člen 68, ki je predviden za brisanje, ni v neposredni povezavi s členom 7, kot to zmotno navaja predlagatelj sprememb zakona po hitrem postopku«! Kaj vse torej misli, pravi in predlaga Zavod za gozdove Slovenije?
Foto: Vlado Jehart
Tekst: Ana Ašič in Liza Kostevc
Foto: Vlado Jehart, Marjan Artnak
11. november 2021
Zavod za gozdove Slovenije, ki upravlja 10 slovenskih lovišč s posebnim namenom in zaposleni v teh loviščih nasprotujejo spremembi Zakona o divjadi in lovstvu iz pravnih in vsebinskih razlogov in, kot so zapisali v zaključku svoje utemeljitve, predlagajo, »da se predloga za spremembo Zakona o divjadi in lovstvu, ki je pod oznako ZDLov-3 objavljen na spletnih straneh E-demokracija v nadaljnjih postopkih ne podpre!«
Poimenska navedba lovišč s posebnim namenom v zakonu je pravna varovalka pred političnimi cunamiji!
»Predlagane spremembe v smislu ZDLov-3 so za obstoj in prihodnje funkcioniranje lovišč s posebnim namenom škodljive. Ustanovljena lovišča s posebnim namenom (preimenovanje iz gojitvenih lovišč v lovišča s posebnim namenom, nove meje, ki so bile krčene v korist obstoječih in novoustanovljenih lovskih družin) so z obstoječim in veljavnim zakonom leta 2004 oblikovana zgolj na strokovnih temeljih. Njihova poimenska navedba v zakonu je bila smiselna in je pomenila tudi pravno varstvo pred morebitnimi stalnimi in dnevno-političnimi težnjami dela zainteresirane javnosti ter ob spremembah katerekoli v danem trenutku aktualne politične oblasti, ki je nagnjena k ukinitvi in spremembam LPN, kar se trenutno tudi dogaja,« so zapisali v Zavodu za gozdove ter v tem smislu in v podporo svojim trditvam navedli kar nekaj informacij in argumentov.
Zavod za gozdove upravlja z desetimi od dvanajstih slovenskih lovišč s posebnim namenom. Ta so naslednja: Kozorog Kamnik, Pohorje, Fazan Beltinci, Kompas Peskovci, Prodi Razor, Jelen, Medved, Snežnik Kočevska Reka, Žitna Gora in Ljubljanski vrh; pa še protokolarno lovišče Brdo pri Kranju, ki ga upravlja Javno gospodarski zavod Protokolarne storitve RS; in lovišče s posebnim namenom Triglav Bled, ki je vključeno v Triglavski narodni park.
Lovišča s posebnim namenom zasedajo približno 10 odstotkov površine Republike Slovenije, pri čemer, kot pravijo pri Zavodu za gozdove, »so v slovenskem prostoru zelo različno razporejena, a v najbolj tipičnih habitatih, ki so za našo naravo in družbo z vidika biotske pestrosti in varstva narave še posebej pomembna. Velika večina je v celoti pokrita z območjem Nature 2000 ter obstoječimi in načrtovanimi zavarovanimi območji«.
Že 8.685 hektarjev za obstoj in delovanje sosednjih in novoustanovljenih lovskih družin in petkrat večji prispevek v državni proračun
Lovišča s posebnim namenom, ki so v Zavodu za gozdove, so ob sprejetju veljavnega Zakona o divjadi in lovstvu v letu 2004 za obstoj in nadaljnje delovanje sosednjih in novoustanovljenih lovskih družin že odstopila 8.685 hektarjev svoje površine, poudarjajo v Zavodu za gozdove; ter opozarjajo, da bi »njihovo nadaljnje krčenje po površini ali ukinitev pomenila resno grožnjo poklicnemu stebru lovstva, ki, kot pravijo na Zavodu za gozdove, daje protiutež nepoklicnemu stebru ter ljubiteljsko-rekreacijskim oblikam lova v lovskih družinah v Republiki Sloveniji«.
Vir: Zavod za gozdove Slovenije
Foto: Vlado Jehart
Pri tem Zavod za gozdove navaja in iz podatkov petletnega obdobja od leta 2016 do vključno 2020 izpostavlja, »da so lovišča s posebnim namenom v Zavodu za gozdove Slovenije v primerjavi s koncesionarji, torej lovskimi družinami, na svojih 10 odstotkih površine samo v zadnjih 5 letih odvedla državi DDV v višini 57 odstotkov plačanih koncesnin, ki so jih plačali vsi koncesionarji skupaj na preostalih 90 odstotkov ozemlja. Na enoto površine to za zadnjih 5 let pomeni 5,97 evrov na hektar, pri lovskih družinah pa preračunano na enoto površine to pomeni približno 1,17 evra na hektar. Torej lovišča s posebnim namenom prispevajo v proračun Republike Slovenije kar petkrat več finančnih sredstev na enoto površine, kot koncesionarji – lovske družine«.
Ne le pomen lovišč s posebnim namenom za naravo, ampak tudi za družbo!
»Lovišča s posebnim namenom v Zavodu za gozdove Slovenije zaposlujejo 67 uslužbencev, ki Republiki Sloveniji redno plačujejo davke in prispevke, v letni višini približno 200.000 evrov. V glavnem gre za zaposlene v izrazito demografsko ogroženih območjih in z nižjo stopnjo izobrazbe,« poudarjajo v Zavodu za gozdove in izražajo skrb ob dejstvu, da »prezaposlitev teh zaposlenih v okviru Zavoda za gozdove ni možna«, zaradi česar bi bilo ob ukinitvi delov ali celotnih lovišč s posebnim namenom potrebna odpuščanja, s katerim bi bile prizadete celotne družine in ne samo posamezni zaposleni prav na teh, najbolj demografsko in zaposlitveno šibkih območjih.
Foto: Vlado Jehart
Obenem pa na Zavodu za gozdove izpostavljajo tudi reprezentančno vlogo lovišč s posebnim namenom. »V zadnjih 5 letih smo na lovu v loviščih s posebnim namenom nudili usluge v povprečju več kot 2 tisoč gostom letno. Le-ti so prihajali iz več kot 20 držav, največ iz Slovenije ter držav Evropske celine, v manjšem obsegu pa iz držav širom sveta. Številni tuji lovski gosti, ki so prišli na lov v lovišča s posebnim namenom, so s seboj pripeljali tudi svoje družine in tudi na ta način prispevali pomemben del prihodkov lokalnim skupnostim skozi cel niz dodatne in nič kaj skromne potrošnje ter promocije ob vrnitvi v tujino – nočitvene in gostinske storitve, potrošnja goriva, vinjete, nakup lokalnih dobrin in spominkov, promocija lokalnih dobrot in Slovenije nasploh.«
Vir: Zavod za gozdove Slovenije
Foto: Vlado Jehart
Znanstveno raziskovalno delo in poligoni za mednarodne in domače projekte ter priznanja!
Lovišča s posebnim namenom v Zavodu za gozdove Slovenije so v vseh letih svojega delovanja izvedla in še vedno izvajajo številne znanstvene raziskave s področja divjadi, trajnostne rabe okolja in lovstva ter nudila »poligone« za številna strokovna in znanstvena dela, ki so omogočila doseganje ustrezne-višje stopnje izobrazbe mladim izobražencem v RS, poudarja sedanji upravljalec teh lovišč. Tu so bile izvedene številne projektne aktivnosti, tako mednarodnega kot tudi domačega značaja – LIFE Narava projekti Evropske unije, INTERREG čezmejni projekti, CRP in drugi.
»Posebej velja omeniti odlov in preselitev 23 živih rjavih medvedov iz območij LPN na kočevskem in notranjskem za ponovne naselitve in doselitve v Avstriji, Italiji, Franciji in Španiji, kar je močno mednarodno odmevalo, saj je šlo za unikum tovrstnih aktivnosti z največjim predstavnikom zveri v evropskem prostoru ter pomenilo pomembno promocijo Slovenije kot države z visoko stopnjo ohranjenosti biotske pestrosti in uspešnega upravljanja z ogroženimi živalskimi vrstami. V dokaz uspešnega strokovnega dela v preteklosti in njihove mednarodne prepoznavnosti sta Zavod za gozdove Slovenije in lovišča s posebnim namenom leta 2009 v Parizu na Generalni skupščini v Parizu prejela diplomo Mednarodnega sveta za divjad in lovstvo (CIC). Priznanje je bilo podeljeno zgolj zaradi vzornega dela z lovišči s posebnim namenom in populacijami prostoživečih živali v smislu trajnosti in sonaravnosti. Lovišču s posebnim namenom Kozorog Kamnik je za leto 2017 za svoje aktivno in kontinuirano delovanje Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani podelila Jesenkovo priznanje, ki se podeljuje za zgledno sodelovanje na področju raziskovalnega in strokovnega dela.«
Foto: Marjan Artnak
Vse od leta 2004 noben od 9 ministrov in ministric za kmetijstvo ni našel modela za uresničitev zakonsko zapovedanega financiranja »javne službe s področja divjadi in lovstva«! In še, koronavirusna krivica!
Lovišča s posebnim namenom v Zavodu za gozdove Slovenije so z uveljavitvijo Zakona o divjadi in lovstvu iz leta 2004, 23. člen, upravičena tudi do financiranja iz državnega proračuna Republike Slovenije. Kljub številnim dopisom, analizam, programom in urgencam Zavoda za gozdove Slovenije na resorno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kar 9 ministric in ministrov Vlad RS vseh barv in političnih koalicij, skupaj z zaposlenimi državnimi uradniki, vsa ta leta, od 2004 dalje, ni našlo modela in načina financiranja »javne službe s področja divjadi in lovstva«, kjer, kot pravijo v Zavodu za gozdove, »domnevno« javni – uslužbenci v LPN poleg svojih stroškov dela in materialnih stroškov na podlagi t.i. »tržne dejavnosti« skrbijo tudi za vzdrževanje državnega, torej javnega, premoženja.
Ob tem, ko nekateri interesni sogovorniki kot močan argument »za« ukinitev lovišč navajajo, da so imela slovenska lovišča s posebnim namenom lani »skoraj 500 tisoč evrov izgube; v Zavodu za gozdove opozarjajo, da »so bila lovišča s posebnim namenom za leto 2020 sicer predmet določil t.i. šestega protikoronskega zakona t.j. Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 – »PKP6«, Ur.l. RS št. 175/2020 122. člen«; in poudarjajo, da so bile s tem zakonom »z 121. členom znižane koncesijske dajatve lovskim družinam za polovico«, kar je bilo potem tudi dejansko uresničeno; v loviščih s posebnim namenom, ki so v Zavodu za gozdove pa v smislu finančne pomoči to nikoli ni bilo izvedeno in realizirano!
Foto: Vlado Jehart
Kot pravijo, so Zavod za gozdove in lovišča s posebnim namenom za 483.000 evrov razlike in izpada dohodka v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 naredila vse, da odgovornim resornim državnim organom pojasnijo in dokažejo – kopiranih je bilo na stotine poslovnih listin in računov – upravičenost prejema sredstev iz PKP 6, vendar je zaprošena in z zakonom PKP6 podprta pomoč iz »nam (ne)znanih razlogov izpadla ter ta negativna bilanca za leto 2020 tako predstavlja težko predstavljivo finančno breme za lovišča s posebnim namenom«; za zunanjega opazovalca, tudi za izvršno in zakonodajno vejo oblasti, pa je ob banalnih razlagah postalo to zgolj polje nerentabilnosti in dobrodošlo orodje za prikazovanje potencialne ali kar »nujne« ukinitve lovišč s posebnim namenom.
Člen 68, ki je predviden za brisanje, ni v neposredni povezavi s členom 7, kot to zmotno navaja predlagatelj sprememb zakona po hitrem postopku!
Utemeljitev sprememb je napačna, nekonsistentna in vnaša zmedo ter pravno praznino v besedilo Zakona o divjadi in lovstvu. Člen 68, ki je predviden za brisanje, ni v neposredni povezavi s členom 7, kot to zmotno navaja predlagatelj sprememb zakona po hitrem postopku.
To stališče na Zavodu za gozdove utemeljujejo z obširnejšo obrazložitvijo, v kateri poudarjajo, da »je člen 68 predmetnega zakona sestavni del širše celote – poglavja XI, ki ima naslov »Organizacija lovstva«, pri čemer je zakonodajalec leta 2004 ob sprejemu Zakona o divjadi in lovstvu, v to poglavje in člene od 64 do 69 sistemsko povzel obstoječe lovske organizacije, torej, poklicni in nepoklicni steber lovstva; tako osnovne, torej lovišča s posebnim namenom in lovske družine, kot tudi njihove krovne in višje organizacijske oblike kot so Javni zavodi, Lovska zveza Slovenije ter jim mestoma dodelil dodatna pojasnila.
V členu 68 je povzel vsa dotedanja poklicna t.i. »gojitvena lovišča« in jih preimenoval na novo, skladno z nomenklaturo zakona, v lovišča s posebnim namenom. Lovišča s posebnim namenom Brdo v ta člen ni mogel zapisati, saj tedaj to lovišče in z današnjim statusom sploh ni obstajalo.
Foto: Vlado Jehart
Člen 7 predmetnega zakona je treba ponovno brati v kontekstu širšega poglavja II., ki ima naslov »Prostorske enote za načrtovanje in upravljanje z divjadjo«, kjer zakonodajalec v členih od 6 do 11 našteva teritorialne-prostorske enote v povezavi z materijo načrtovanja in upravljanja z divjadjo, kot veleva sam naslov poglavja.
Člen 7 je Vladi RS po sprejemu zakona v letu 2004 na podlagi predloga ministra dal enkratno podlago za ustanovitev lovišč s posebnim namenom na temeljih tedanjih-obstoječih »gojitvenih lovišč«, obenem pa tudi za ustanovitev »novega« lovišča s posebnim namenom Brdo pri Kranju, ki do tedaj nikoli ni bilo v nobeni sestavi lovskih organizacij v Sloveniji, zanj se niso vodile lovske statistike itn., njegova ograjena površina, približno 472 ha skupne površine, pa je bila vedno v upravljanju državnih – javnih služb, trenutno v okviru Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije. Na podlagi tega člena je bilo to lovišče dejansko tudi ustanovljeno s posebno Uredbo Vlade RS (Uradni list RS, št. 114/04), pri čemer v bistvu strokovnih razlogov leta 2004 za tako ustanovitev ni bilo.
Kvečjemu popravek. In, odločen NE predlagani spremembi!
Iz naštetih razlogov Zavod za gozdove predlaga opustitev sprememb v smislu predloga ZDLov-3 in črtanja 68. člena ter predlaga drugo varianto dopolnitve 68. člena v dveh odstavkih, ki naj glasita: 1. »Lovišča s posebnim namenom v Republiki Sloveniji so: Brdo pri Kranju, Fazan Beltinci, Jelen, Kozorog Kamnik, Kompas Peskovci, Ljubljanski vrh, Medved, Pohorje, Prodi Razor, Snežnik Kočevska Reka, Triglav Bled in Žitna Gora. 2. »Lovišča s posebnim namenom Medved, Snežnik Kočevska Reka in Žitna gora se združijo v enotno lovišče s posebnim namenom z imenom LPN Kočevsko«.
Sicer pa, kot so zapisali v Zavodu za gozdove, na podlagi navedenih podatkov in zapisanih dejstev predlagajo, da se predloga Zakona o spremembah Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-3), ki je objavljen na spletnih straneh E-demokracija v nadaljnjih postopkih ne podpre!
Foto: Vlado Jehart
Več: VOLČJE OBLEGANJE DRŽAVNE LOVSKE KOČE V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU! BO MINISTER UGODIL PRITISKOM IN POSKRBEL ZA HITRO »REŠITEV«? ALI PA SI BO UPAL »STATI IN OBSTATI« POKONČEN NA STRANI DRŽAVNEGA PREMOŽENJA IN TOREJ NAS VSEH?, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 5. novembra 2021, https://anaasicsic.com/2021/11/05/volcje-obleganje-drzavne-lovske-koce-v-triglavskem-narodnem-parku-bo-minister-ugodil-pritiskom-in-poskrbel-za-hitro-resitev-ali-pa-si-bo-upal-stati-in-obstati-pokoncen-na-str/
Več: NAJBOLJ OBČUTLJIVA NARAVA, GAMSI, KOZOROGI, MEDVEDI, DRŽAVNA LOVIŠČA IN DRŽAVNO PREMOŽENJE ZA POLITIČNE TOČKE ENE ALI DVEH »ZDILANIH« POLITIČNIH OPCIJ, ZA LOVSKO STRAST IN POŽELENJE, OSEBNO OKORIŠČANJE IN KORUPCIJSKE POSLE!?!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 3. novembra 2021, https://anaasicsic.com/2021/11/03/najbolj-obcutljiva-narava-gamsi-kozorogi-medvedi-drzavna-lovisca-in-drzavno-premozenje-za-politicne-tocke-ene-ali-dveh-zdilanih-politicnih-opcij-za-lovsko-strast-in-pozelenje-osebno/
Več: EKOLOŠKO, EDUKACIJSKO IN VARSTVENO JE POMEN LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM ŠIRŠI IN VEČJI, KOT GA RAZUMEJO NEKATERI NOSILCI NAČRTOVANE REFORMACIJE!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 29. oktobra 2021, https://anaasicsic.com/2021/10/29/ekolosko-edukacijsko-in-varstveno-je-pomen-lovisc-s-posebnim-namenom-sirsi-in-vecji-kot-ga-razumejo-nekateri-nosilci-nacrtovane-reformacije/
Več: NEVARNE AKROBACIJE NA SPOLZKIH PREPADNIH STENAH SLOVENSKIH LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 21. oktobra 2021, https://anaasicsic.com/2021/10/22/nevarne-akrobacije-na-spolzkih-prepadnih-stenah-slovenskih-lovisc-s-posebnim-namenom/
Več: NEIZOGIBEN NOV VETER V LOVIŠČIH S POSEBNIM NAMENOM. ALI VIHAR?, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 14. februarja 2021, https://anaasicsic.com/2021/02/14/neizogiben-nov-veter-v-loviscih-s-posebnim-namenom-ali-vihar/
Foto: Vlado Jehart
Več: LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM NI SMISELNO UKINITI IN JIH PRENESTI V UPRAVLJANJE LOVSKIH DRUŽIN, MORAJO PA DOBITI NOVO VSEBINO!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 1. marca 2021, https://anaasicsic.com/2021/03/01/lovisc-s-posebnim-namenom-ni-smiselno-ukiniti-in-jih-prenesti-v-upravljanje-lovskih-druzin-morajo-pa-dobiti-novo-vsebino/
Več: RAZMERE V SEDANJIH LOVIŠČIH POSEBNEGA NAMENA SO KRITIČNE IN SRAMOTNE, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 19. marca 2021, https://anaasicsic.com/2021/03/19/razmere-v-sedanjih-loviscih-posebnega-namena-so-kriticne-in-sramotne/
Več: LOVIŠČA S POSEBNIM NAMENOM JE TREBA PREIMENOVATI V NARAVOVARSTVENA OBMOČJA KOČEVSKO – KOLPA, SNEŽNIK, POHORJE, KARAVANKE, MURA!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 20. februarja 2021, https://anaasicsic.com/2021/02/20/lovisca-s-posebnim-namenom-je-treba-preimenovati-v-naravovarstvena-obmocja-kocevsko-kolpa-sneznik-pohorje-karavanke-mura/
Več: NUJNE SO SPREMEBE V LOVIŠČIH, KJER VLADAJO UKAZI »OD ZGORAJ«, KI NE VEDO, KAKŠNA JE KOČEVSKA!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 16. marca 2021, https://anaasicsic.com/2021/03/16/nujne-so-spremembe-v-loviscih-kjer-vladajo-ukazi-od-zgoraj-ki-ne-vedo-kaksna-je-kocevska/
Več: KDOR MOLČI, DESETIM ODGOVORI!?, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 19. februarja 2021, https://anaasicsic.com/2021/02/19/kdor-molci-desetim-odgovori/
Več: MARSIKATERA LOVSKA DRUŽINA, KI JI JE BILO ODVZETO ZEMLJIŠČE ZARADI LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM, DOSEGA CILJE TRAJNOSTNEGA UPRAVLJANJA BOLJ UČINKOVITO KOT TA LOVIŠČA!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 17. februarja 2021, https://anaasicsic.com/2021/02/17/marsikatera-lovska-druzina-ki-ji-je-bilo-odvzeto-zemljisce-zaradi-lovisc-s-posebnim-namenom-dosega-cilje-trajnostnega-upravljanja-bolj-ucinkovito-kot-ta-lovisca/
Več: KLJUČNA RAZLIKA MED POKLICNIM LOVSTVOM V LOVIŠČIH S POSEBNIM NAMENOM IN LJUBITELJSKIM LOVSTVOM V EVROPI IN PRI NAS JE V STROKOVNOSTI IN POGLOBLJENOSTI DELA, KI STA MOGOČI LE S POKLICNIM KADROM!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 16. februarja 2021, https://anaasicsic.com/2021/02/16/kljucna-razlika-med-poklicnim-lovstvom-v-loviscih-s-posebnim-namenom-in-ljubiteljskim-lovstvom-v-evropi-in-pri-nas-je-v-strokovnosti-in-poglobljenosti-dela-ki-sta-mogoci-le-s-poklicnim-kadrom/
Več: MINISTRSTVO BO FEBRUARJA INTENZIVIRALO DELO SKUPINE ZA PREUČITEV UPRAVIČENOSTI DELOVANJA LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 15. februarja 2021, https://anaasicsic.com/2021/02/15/ministrstvo-bo-februarja-intenziviralo-delo-skupine-za-preucitev-urpavicenosti-delovanja-lovisc-s-posebnim-namenom/
Več: NE GOZDNI, ENI DRUGI VOLKOVI IN MEDVEDI SO NEVARNI!, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 13. aprila 2019, https://anaasicsic.com/2019/04/13/ne-gozdni-eni-drugi-volkovi-in-medvedi-so-nevarni/
Foto: Vlado Jehart
Po novici je zgodba. Za njo smo mi. Sic! Publicistika s pogledom.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Majhen portal. Za velike zgodbe.
2019,2020,2021©Vse pravice pridržane
