»To, na kar mnogi opozarjamo že leta, se radikalizira. Za lovstvo pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa v prvi vrsti in tako rekoč brez temeljitega upoštevanja še druge plati medalje, ščiti in dela po nareku kmetijcev ter deloma gozdarjev. V tej konkretni zgodbi z divjimi svinjami prvenstveno tako, da ugodi kmetijcem. Pri jelenjadi pa gozdarjem. Oziroma v prvem in drugem primeru lastnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč. Do kdaj bo še tako? Če kdaj, potem je zdaj čas, da si tudi v lovski organizaciji močno izprašamo vest! O vsem! Predvsem pa: mar res sodimo pod kmetijski in gozdarski resor? Ali, glede na dolgoročno ohranjanje divjadi in njenih habitatov, v resnici sodimo v resor za naravne vire in prostor? Zame dileme ni! Lovci sodimo v ta ministrski resor in pika!« Več…
Tag: Lovska zveza Slovenije
»TAKIH PRIJEMOV IN LOVSKIH PRAKS NE SMEMO DOPUŠČATI! TO JE NESPREJEMLJIVO PRI DIVJIH SVINJAH IN PRI VSAKI DRUGI DIVJADI!«
Ker se lovci Lovske družine Dobrča z aktualnim Apelom takoj za predsednikom Lovske zveze Slovenije, ki je tako kot dobrški lovci na našem spletnem portalu gorenjske in slovenske lovce že pozval k spoštovanju etičnega kodeksa in varovanju vodečih svinj v času lovopusta; ker se torej za njim Dobrčani obračajo na predsednika Zveze lovskih družin Gorenjske, smo Petra Belharja zaprosili za njegov pogled in stališče Zveze lovskih družin Gorenjske. Ta je prav tako izrazil brezpogojno podporo lovcem in apelu Lovske družine Dobrča, njegovo izjavo pa v neokrnjeni celoti objavljamo v nadaljevanju. Več…
»NIKAKOR NI ETIČNO ODSTRELITI VODEČE SVINJE, ČE JE ZDRAVA IN USPEŠNO VODI IN SKRBI ZA MLADIČE!«
Ker se lovci Lovske družine Dobrča z aktualnim Apelom na prvem mestu obračajo na predsednika Lovske Zveze Slovenije, smo mag. Lada Bradača zaprosili za njegov pogled in stališče o tem. Predsednik Lovske zveze Slovenije deli z dobrškimi lovci prepričanje, da je, še zlasti v takšnih kontroverznih situacijah, potrebno spoštovati etični kodeks slovenskih lovcev. Obenem ugotavlja, da je iz informacijskega sistema Lisjak, ki za članstvo Zveze (ne pa tudi za LPN-je, torej, za državna lovišča s posebnim namenom) natančno vodi odstrele in izgube divjadi na Slovenskem, da je torej iz Lisjaka razvidno, da lani in letos kljub podobnim odločbam gorenjski lovci niso ustrelili nobene vodeče svinje. Mag. Lado Bradač, opozarja tudi na to, da lovcem sodobna tehnologija z natančno nočno optiko in termovizijo omogoča jasen pogled in razlikovanje, za katero žival gre, tako da se tudi v tem smislu lovci lažje dosledno držijo etičnega kodeksa! Izjavo predsednika Lovske zveze Slovenije v nadaljevanju navajamo v neokrnjeni celoti. Več…
MARCA NAMERAVAJO NA ŠVEDSKEM V MUČNEM LOVU S PSI POLOVITI 200 RISOV! NE, KER BI JIH BILO PREVEČ ALI, KER BI KOGA OGROŽALI, AMPAK PREPROSTO, KRVOŽELJNO IN ZA TROFEJE! JE TO ZDAJ TA EKSPLICITNA PODOBA EVROPSKEGA LOVSKEGA NARAVOVARSTVA IN LOVSKE ORGANIZACIJE, KI JI PREDSEDUJE RAVNO ŠVED!? TA SE BO SREDI MARCA MUDIL TUDI NA CELJSKI RISJI KONFERENCI! ZA NAVDIH? IN DELJENJE IZKUŠENJ? ALI V SVARILO?
Je ris, po medvedu in volku, najbolj konfliktna vzhajajoča zvezda na temnečem evropskem nebu upravljanja z velikimi zvermi, kjer se vse bolj bliska od nasprotij med lovsko in nelovsko, oziroma kritično naravovarstveno javnostjo? Je ris tisti, na katerem se bodo dokončno profilirale iskrene in neiskrene naravovarstvene intencije ter do konca polarizirali dejanska in deklarativna lovska zavzetost za naravo? Pri prelepi, graciozni, tihi, plašni in v bistvu zelo nekonfliktni živali, ki ima najraje odmaknjene teritorije prostranih gozdov, kjer lahko v miru skrbi za svoje mladiče in živi svoje svobodno življenje, bo težko izrabljati klasični »zverni« arzenal z vpitjem o ogrožanju kmetovanja, življenj in varnosti za opravičevanje njenega odstrela! A ga v Evropi vendarle očitno nekdo močno želi! Več…
»TUDI MAČEK JE BIL PROTI! IN ČE BI NJEGA VPRAŠALI, RISOV NE BI NIKOLI NASELILI!« A LADO ŠVIGELJ, TEDANJI VODJA DRŽAVNEGA LOVIŠČA ROG, JE DEJAL: »ČE MI, KI SMO POSTAVLJENI, DA VARUJEMO AVTOHTONE ŽIVALI, TEGA NE SPREJMEMO, POTEM NAS NI TREBA!«
Morda bi se danes, 2. marca 2023, ko obeležujemo 50 let od prve ponovne naselitve risa na Slovensko; in jutri, 3. marca, ko je mednarodni dan prostoživečih vrst, letos, ko je po vsem svetu in tudi pri nas vse bolj videti, kako se ob vsem vojnem in drugem gorju, razni, še posebej tudi premočrtno »okoljski«, »brezogljični« in »zeleno prehodni« cilji z vse bolj brezčutnimi in srhljivo »boljševističnimi« dikcijami opravičujejo za uporabo vseh sredstev in vseh zlorab za poseganje v lokalno naravo ter življenje in zdravje ljudi v imenu globalne agende, ki obrača »ekologijo« in »ogljične« milijarde na svoj politično interesni mlin, zaradi česar so novodobne bogate »eko« elite le še bogatejše, siromašni pa vsak dan bolj revni in opeharjeni še za tisto, kar nam največkrat edino preostaja kot poslednja uteha, torej, za košček neokrnjene narave in zdravja, ki nam ga ta s tem pomaga ohranjati; danes torej, se morda vsaj za trenutek spomnimo, da je na koncu, ki neizogibno pride za vsakega, življenje zelo dragoceno. Neprecenljivo. Moje. Tvoje. Otrokovo. Risovo. In vsako. Za njim pa ostaja le tisto, kar smo dobrega dali in živeli. Zato je prav, da se v tem smislu vsaj v »bežnem jantarnem trenutku« pustimo življenju »učarati« in dotakniti z vso njegovo presunljivo resnico; prav je, da življenje v vsej pojavnosti res spoštujemo in z vso senzibilnostjo varujemo! Nenazadnje smo vsi, ne le kočevski lovci, kot se je o njih pred 50 leti izrazil Lado Švigelj, »postavljeni, da varujemo avtohtone živali«, da varujemo avtohtono naravo in življenje samo! Še več, »če tega ne sprejmemo, nas ni treba!« In nas, če se prav kmalu vsak v sebi pristno, brez vseh manipulativnih agend, ne zdrami za sožitje in za resnično sočuten pogled na vsako bitje v tem stvarstvu, na koncu res tudi ne bo! Več…
NOVI PREDSEDNIK KOČEVSKIH LOVCEV JE ŠE NAPREJ BRANKO ZLOBKO: »ČE SMO LOVCI RES TAKŠNI NARAVOVARSTVENIKI, KOT RADI POVSOD RAZGLAŠAMO, POTEM MORAMO TO POKAZATI TUDI S KONKRETNIMI DEJANJI IN PODPIRATI PRIZADEVANJA LJUDI ZA ZDRAVO OKOLJE IN NEOKRNJENO NARAVO!«
Naj gre za zavezanost lovstvu ali lokalnemu okolju, jo Zlobko enemu in drugemu jasno izkazuje z aktivno lovsko dobrodelnostjo in s predanostjo naravovarstvu in naravi. O njej je jeseni 2020 v velikem intervjuju za naš spletni portal na vprašanje, kaj je Branko Zlobko v resnici, bolj ribič ali bolj lovec, povedal: »Branko Zlobko je v resnici predvsem človek z naravo! V njej se soočam z vsemi vprašanji. In v njej iščem vse odgovore. Vse bolj verjamem, da je to ne le za slovensko lovsko organizacijo, ne le za vsakega lovca, ne le zame, ampak za vsakega človeka, za vse nas, tista najbolj prava pot. Narava! Življenje z njo.« V naslednjih letih, ki bodo ne le za naravo na Kočevskem, ampak, kot je zdaj videti, za naravo prav v vsakem kotičku Slovenije, turbulentna bolj kot kdaj koli doslej, bo imel predsednik Zveze lovskih družin Kočevje nedvomno veliko priložnosti, da gornje besede živi in pokaže ter na pot osveščenega, senzibilnega in odgovornega ravnanja z naravo s svojim zgledom popelje tudi vse druge. Na Kočevskem. In drugod. To bo potem tista največja in resnična zmaga. Zanj, za naravo, za slovensko lovstvo in za vse mnogo večja in bolj dragocena od sedeža v slovenskem parlamentu! Več…
»BIL KLANEC RES JE HUD IN BILO JE TRPLJENJE, KI GA LE VOLJA ZMAGALA JE PREKALJENA … NI MOGLA STRETI SRCA ZLOBE PENA …«
Franc in Irma Stupica sta bila pomembna, prodorna, spoštovana in priljubljena ljubljanska in slovenska predvojna gospodarstvenika, trgovca in posestnika. Ob lanskem in letošnjem »kupčevanju« z znamenito lovsko vilo Zlatorog, ki gre po »neuspelem« novembrskem poskusu aprila vnovič na dražbo, sta Franc in Irma Stupica še posebej zanimiva zato, ker sta prav onadva tista, ki sta v letih od 1922 do 1924 poverila tedanjemu znamenitemu ljubljanskemu graditelju Viljemu Treu izgradnjo te edinstvene družinske vile, kjer je danes sedež Lovske zveze Slovenije. Markantna in karakterna zakonca sta bila močno prisotna v vseh sferah ljubljanskega in slovenskega gospodarskega, kulturnega in narodno zavednega življenja prve polovice 20. stoletja. Več…
KO »LOVSKO« SONCE VZHAJA IN ZAHAJA V ŠTANJELU NA KRASU. ZAKAJ ŽENSKE MISLIJO, DA MORAJO BITI LOVKE? IN, ZAKAJ ENE TO TUDI ZARES SO?
»Ko »lovsko« sonce vzhaja in zahaja v Štanjelu na Krasu«, smo naslovili pisanje, s katerim začenjamo »temo leta 2023«. Kot nalašč in res prava iztočnica za razmišljanja o »ženskah in lovu« se namreč zdi Mednarodni damski lov, ki so ga prvi adventni vikend, od 25. do 27. novembra 2022, v Štanjelu in okolici ob pomoči in podpori Lovske družine Štanjel organizirale prizadevne članice Društva slovenskih lovk. Ta ni bil zožen le na »čisto« lovsko dogajanje in ne le na skupinski lov, pri katerem je sodelovalo skupaj 51 udeležencev, od tega 22 lovk iz Avstrije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške in Slovenije, ampak je ponudil tudi vse, kar magični Štanjel s svojo odkrito markantno pojavnostjo in podobo, z vso svojo presunljivo svetlobo in lučjo, a tudi z vijolično zastrtimi skrivnostmi kamnitih kleti in z vzdržljivo, trpežno, a toplo, žametno globino kraškega srca lahko najboljšega da! Zato je bil to nedvomno najbolj zanimiv, srčen, presenetljiv, pa tudi ravno prav emocionalno živahen, z odprto razmišljajočimi lovkami pa tudi komunikativno in intelektualno izzivalno obarvan dogodek, ki mu lani ni bilo podobnega in še manj enakega v lovstvu na Slovenskem! Več…
OB LETOŠNJEM PRAZNIKU SVETEGA HUBERTA ŠE EN EVROPSKI LOVSKI »STREL V OBE KOLENI« S SRAMOTNO KAMPANJO ZA STRELJANJE ZAVAROVANIH VELIKIH ZVERI IN PTIC SELIVK, KI SE JO GRE EVROPSKA LOVSKA »VRHUŠKA«
»A naj ob letošnjem prazniku svetega Huberta in v trenutni evropski in slovenski lovski aktualnosti dobivamo na mnoga »lovska« vprašanja še tako »črne« odgovore, pa, kot že rečeno, prav agresivna lovska kampanja in peticija »SignForHunting« z jasno izkazanim neodzivanjem in nesodelovanjem velike večine evropskih in lokalnih lovcev pri tej sramotni gonji prinaša precejšnjo mero optimizma in iskrene vere v večino evropskih lovcev, ki očitno ostajajo zavezani naravi, njenemu varovanju in ohranjanju ter tradiciji in plemenitim vrednotam evropskega lovstva, ki so edini res trden in trajen temelj, na katerem lahko evropski lovci tako med laično kot politično javnostjo gradijo svoj ugled in posledično takšno javno diskusijo, kakršni bo javnost ne le prisluhnila, ampak ji tudi verjela.« Več…
PEŠČICA EVROPSKIH LOVSKIH JURIŠNIKOV SI OČITNO ZADAJA HUD UDAREC. V »STRAHU« ZA LOV, V OBSESIVNI ŽELJI PO STRELJANJU PTIC SELIVK, ZVERI IN SPLOH VSEGA, V »IHTRNO« MANIPULATIVNEM PRITISKU NA EVROPSKO JAVNOST IN POLITIKO. CESAR JE GOL! LE 1,3 ODSTOTKA LOVCEV JE DO DANES PODPISALO PETICIJO!
Za ene pač nikoli ni srečnega konca. Tudi za slovenske medvede ne. Iz neizprosno pogoltnega in strastnega interesno »strokovno« politično lovsko mesarskega obroča, ki je sklenjen okoli te karizmatične, nikomur nič žalega želeče zveri, se pač ni mogoče rešiti. Ta akterska sprega je premočna, brezskrupulozna, manipulativna in brez vsakega moralnega in etičnega zadržka; brez najbolj elementarne poštenosti. Podrejene pa ima tudi prav vse institucije v državi. V takem je le malokomu mar za življenja medvedov. Za resnico o njih. Za resnico o čemerkoli. A bo ta vendarle enkrat pricurljala na dan! Tu in tam pa kak svetlikav drobec že zdaj blisne v temo! Tam, kjer najmanj pričakuješ, kot se zdaj to dogaja z evropsko lovsko peticijo »za lov«, podprto z vsemi najbolj »prepričljivimi« in neustavljivimi orožji in orodji evropskega lovskega propagandnega stroja. A jo je do danes, do zaključka redakcije, podprlo »le« 91.880 lovcev, kar je morda na prvi pogled slišati veliko, a je to le 1,3 odstotka vseh evropskih lovcev. Premalo, da bi peticija in vse, za kar se zavzema, za širšo in politično javnost v Evropi delovala prepričljivo. In dovolj, da podoba evropskega lovstva celo v očeh lovcem sicer naklonjene in do lova zmerno razpoložene javnosti spet za nekaj odtenkov in trajno potemni! Več…