To je tisto, kar smo imeli v mislih maja 2019, ko smo v kratkem razmišljanju o tem, kaj nas je vodilo, da je nastal naš publicistični spletni portal z zgodbami o naravi, okolju in prostoru, zapisali: »Narava ne prenaša laži! Narava prej ko slej pomete z vsako prevaro! Pa tudi z vsemi, ki se je oklepajo in jo dopuščajo. Žal, takrat v mogočni vrtinec, ki ga sprožita zlo in manipulacija, posrka tudi nedolžne.« Natanko to se je zdaj zgodilo v Sloveniji. Ne podnebne spremembe, ampak ene druge »spremembe« in erozija vrednot ter posledično narave in okolja na Slovenskem je pripeljala do takšnih enormnih razsežnosti hudournega razdejanja, ki je na koncu koncev v svoje uničujoče vrtince »posrkalo tudi nedolžne«! In zdaj, ko bomo za nemarnosti, manipulacije, prevare, laži in zaslepljen kratkovidni, a nenasitni pohlep in politično cenkanje prav vsi v tej državi plačevali davek in ceno teh zlorab, smo v ta »vrtinec« in hudourno strugo uničenja potegnjeni prav vsi in bo teh »nedolžnih« le vsak dan več! Dolgoročno. Evidentni povzročitelji zla pa bodo po lepi slovenski maniri, ko si ob takem roko vedno znova vneto podajo totalitarno partijske praktike s klerikalno hipokrizijo in licemerstvom desno in levo razširjenega političnega tercialstva, ter prisegajo na enotnost na skupnem imenovalcu obojestranske pogoltnosti in zavestne nemarnosti ter špekulativnega okoriščanja z vsako nesrečo, ostali lepo varno skriti v umazani vodi in gosti megli nekakšnega bizarnega kolektivnega »duha« in irelevantne kolektivne »odgovornosti«. Res, bolno, »leptospirozno« do konca! Več…
Tag: gozd
»KOČEVSKA Z EDINSTVENIMI GOZDOVI IN NEOKRNJENO NARAVO NI PRIMEREN PROSTOR ZA PROIZVODNJO OKOLJU IN LJUDEM NEVARNIH SNOVI!«
»To je nesprejemljivo! Za mnoge prebivalce Kočevske je pristno, čisto in zdravo okolje ena izmed največjih vrednot. Zato želimo svoje bivalno okolje zaščititi. Takšen poseg v naše okolje ni dopusten. Ustanovili smo civilno iniciativo, katere glavni namen je ozaveščanje prebivalstva o namenih podjetja Melamin in vodstva občine ter preprečitev širitve obsega poslovanja na novo lokacijo. Melaminova proizvodnja na trenutni lokaciji se mora prestrukturirati na način, da ne bo predstavljala visokega tveganja za okolje in ljudi, hkrati pa ne bo poslabšala bivalnih in delovnih razmer na Kočevskem ter ne bo predstavljala razvrednotenja okolja in osebnega premoženja. Kočevska ni primeren prostor za proizvodno dejavnost, pri kateri se uporabljajo okolju in ljudem nevarne snovi.« Več…
SRHLJIVKA Z GOLOSEKOM V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU! »KAKŠEN ŠOK! DVAKRAT SMO BILI OKRADENI! NAJPREJ S STRANI IZVAJALCA! ZATEM PA, ZARADI NELOGIČNE ZAKONODAJE, ŠE S STRANI DRŽAVE!?«
S to izjavo in apelom v medije želimo opozoriti ljudi, naj bodo pozorni pri izbiri izvajalca pri sečnji gozda! Naj bodo obvezno navzoči pri odkazilu drevja, naj nikoli ne odkazujeta le revirni gozdar in izvajalec poseka, ki naj bi bil navzoč, zato, da revirnemu gozdarju pove kje bo speljana žičnica. Prav tako mora biti obvezno navzoč lastnik na svoji gozdni parceli v času sečnje, da preveri katera drevesa so bila požagana. In prav tako je nujno potrebna navzočnost lastnika gozda v času, ko izvajalec vozi njegove hlode s kamioni v prodajo. Obenem želimo opozoriti lastnike gozdov naj bodo pozorni, kakšno pooblastilo izročijo izvajalcu poseka, kot tudi kakšno pogodbo za odkup lesa sklenejo z njim! Preden karkoli podpišejo, naj preverijo vsa pooblastila in pogodbe na območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Podpisana pooblastila pa naj overijo na območni Upravni enoti. Nas je izvajalec pri vseh postopkih in dokumentih na zelo prefinjen način izigral. A kot kaže nismo bili edini. V letu 2019 in v začetku leta 2020 je izvedel prekomeren posek dreves ali celo popolni posek gozda, mimo odkazilnih manualov na več kot 25 gozdnih površinah. Več kot četrtina teh poškodovanih ali uničenih gozdnih parcel je v Triglavskem narodnem parku! Več…
KAJ VSE SKRIVAJO? IN, KAJ ODKRIVAJO SLOVENSKI GOZDOVI? ŠE ZMERAJ AMNEZIJO? ALI SPOMIN? PA, ZAKAJ JE SREDI TEGA GOZDA ENA POPOLNOMA BREZVEZNA FOTOGRAFIJA NENADOMA TAKO POMEMBNA, DA »DROBI« VSE POD SEBOJ!?!
Gozdovi pa, tudi in še zlasti slovenski, še zmeraj skrivajo veliko vsega. Starega. A tudi vse več novega. Za knjige in filme in stotine preiskovalnih novinarskih tekstov je teh zgodb tod, po teh hostah, ki bi jih bilo treba vse lepo na sonce »obrniti«; preruvati »jase« in v »podzemlju« poiskati škodljivce, zaradi katerih usiha zelenje in življenje na slovenskih tleh. Le kaj nam ob vsem iskanju priljubljene hrane in zatiranju ogrcev majskih hroščev v resnici še želijo in očitno dopovedujejo divji prašiči, ko tako vztrajno na vseh koncih Slovenije rijejo po tej naši zemlji!?! Se bo res treba tega temeljito lotiti! In se ne ustaviti! Pa če bo ob tem še tak halo! Če se bo še tako »vpilo« in »streljalo« iz vseh »cevi«. Kar se skriva, bo treba odkriti! Kar se odkrije, bo treba prenesti! Ni divji prašič zloben, ker pač zaznava in najde požrešne žuželke! In tudi novinarske »zlohotnice« ne, če hote ali nehote najdejo in potem, ja, to pa zelo zavestno, obelodanijo reči, ki bi jih nekateri najraje ne le skrili, ampak tudi izbrisali! In za zmeraj pozabili! Več…
KAJ IMATA NARAVA IN GOZD OD VSEH TEH SPEKTAKLOV? ŽE DESETLETJA PRAZNIKI NARAVE, SVET PA ŠE ZMERAJ VSAKO LETO IZGUBI 10 MILIJONOV HEKTARJEV GOZDA
»Preveč vsega tega se gremo! Ne vem, kako je z drugimi ljudmi, a sama sem že ob prebiranju čisto preč in do konca utrujena od vseh teh praznikov narave, ki jih nikakor ne zmanjka. Še malo, pa jih bo, kot v katoliškem koledarju svetnikov, vsak dan po pet in več praznovalo svoje svetništvo. Marca ali aprila ali maja ali junija, kar naprej so in še pridejo, tako da je čas in dan za objavo takšnega premišljanja o »naravnih« praznikih zmeraj pravi,« je lani junija ob vsej obilici najrazličnejših praznikov in dni posvečenih naravi premišljevala naša urednica Ana Ašič. Letos na uradni strani Mednarodnega dneva gozdov, ki ga praznujemo zdaj že deveto leto po tistem, ko je leta 2012 Generalna skupščina OZN 21. marec uradno posvetila gozdovom, lahko preberemo, da »svet vsako leto izgubi 10 milijonov hektarjev gozda – približno petkrat toliko, kot je velika Slovenija – degradacija zemljišč pa prizadene skoraj 2 milijardi hektarjev površine zemlje, kar predstavlja večjo površino od Južne Amerike. Izguba in propadanje gozdov povzroča velike izpuste toplogrednih plinov. Vsaj 8 odstotkov gozdnih rastlinskih in 5 odstotkov gozdnih živalskih vrst je na robu izumrtja.« Že leta ta svet samo v treh, štirih mesecih od marca do junija obeležuje več deset praznikov narave, za katere se po vsem svetu potroši desetine milijonov, degradacija narave in ogroženost rastlinskih in živalskih vrst pa sta vse večji. Kaj imata torej narava in gozd od vseh teh spektaklov!? Več…
NUJNE SO SPREMEMBE V LOVIŠČIH, KJER VLADAJO UKAZI »OD ZGORAJ«, KI NE VEDO, KAKŠNA JE KOČEVSKA!
Že 45 let sem kot fotograf prisoten v loviščih po Kočevskem. V glavnem so to področja, kjer so lovišča s posebnim namenom. Da se tu dogaja in izvaja lov brez prave kontrole o kakovosti živalskih vrst, da se ne spremlja njihov stalež, da so podvrženi nekakšnim ukazom »od zgoraj«, ki ne vedo, kakšna je Kočevska, me boli. Zato je zadnji čas, da se področja, ki jih obsegajo lovišča s posebnim namenom, preimenujejo; in se za vodenje zadolži res strokovno podkovane ljudi, ki vedo, kako se upravlja z gozdom, kmetijskimi površinami ter divjadjo. Več…
OČITEK O KONFLIKTU INTERESOV JE V NAJVEČJI MOŽNI MERI ODPRAVLJEN..?
Sredi letošnjega septembra je po hitri spremembi na vrhu Zavoda za gozdove Slovenije dotedanjega direktorja Damjana Oražma kot začasni vršilec dolžnosti zamenjal mag. Janez Logar. Ob tej priložnosti smo mu za začetek zastavili nekaj vprašanj. Kaj bi morala biti po mnenju mag. Janeza Logarja prva in najbolj angažirana naloga Zavoda za gozdove v aktualnem slovenskem trenutku? V čem je, po njegovem mnenju moč Zavoda za gozdove Slovenije? In kaj je največja šibkost? Zavod za gozdove se v nekaj primerih, vsaj do sedaj je bilo tako, pojavlja v konfliktu interesov per se, še zlasti pri upravljanju lovišč s posebnimi nameni. Kako bi bilo po mnenju mag. Janeza Logarja mogoče najbolj konstruktivno in zdravo razrešiti te dileme? Več…
ČRIČEK V AJDI IN CIKLAME V SRCU
Et in Arcadia ego. Tudi jaz sem bila v Arkadiji. V deželi neskaljenih časov, ki so se počasi in srečno kotrljali čez položne obronke življenja. V dneh, ko se je to šele začelo. In je bilo zato svetlo in neustavljivo. In je vsako jutro na novo vcvetelo z bujno razprtim upanjem in spoznanji in sanjami, ki so se razpenjale čez nebo in zemljo. Sijoče in sinje in modre so prinašale v lesketavem loku, pod katerim je bilo še vse mogoče, zmeraj nove lahkosrčne odgovore, svetlobo in uteho. Tudi jaz sem v toplih poletnih dneh izbirala nemirne sončeve sledi in po njih hitela v gosto zelene sence za en sam pogled na opojno dišeče kaplje ciklamnih cvetov sredi pisanega listja, za en sam dih v srce segajočega vonja. Bilo je vse to. Nekoč. Tri drobcene živo vijolične ciklame in en temno zelen list. Ja, tudi jaz sem bila v Arkadiji. Več…
TRAJNOSTNO »GOJIŠČE KORUPCIJE«
Trajnostno je del okoljevarstvenega besednjaka, ki ga je v preteklih desetletjih že več slovenskih raziskovalcev okoljevarstvenih paradigem postavilo pod vprašaj, najbolj prof. dr. Janez Marušič z ljubljanske Biotehniške fakultete, ki je večkrat opozoril, da je pojem produkt slovenske gozdarske šole in gozdarskega pogleda na gospodarjenje z gozdovi na tak način, da v bistvu v gozdu ohranjaš zgolj nekakšen dolgoročni status quo, ki danes in jutri omogoča ekonomsko in vsakršno izkoriščanje naravnih virov v določenem obsegu »za nas in za naše zanamce«. Več…
DRAMA V KOČEVSKEM GOZDU. IN, KJE SO VSI TI MEDVEDI, VOLKI IN RISI?
Ob poročanju medijev, še posebej pa ob vpitju kmečkega lobija, ki trdi, kako je teh živali preveč, se sprašujem, kje so. Živim na Kočevskem, v osrčju življenjskega prostora rjavega medveda. Kot naravoslovni fotograf sem izjemno veliko v naravi. Pa sem vse lansko leto šele konec poletja prvič in edinkrat videl medveda: srečal sem medvedko s tremi mladiči. Kje so torej vsi ti medvedi, volki in risi? Pa ne samo to. Kje je jelenjad? Kje so srnjaki? Kam so izginili zajci? Kje so divje mačke? Kje so hermelini? In kune? Vse manj in manj jih je. Ali se kdo vpraša, kaj je narobe? Kar nekaj odgovorov poznamo vsi, a si pred njimi zatiskamo oči. Več…