KAJ IMATA NARAVA IN GOZD OD VSEH TEH SPEKTAKLOV? ŽE DESETLETJA PRAZNIKI NARAVE, SVET PA ŠE ZMERAJ VSAKO LETO IZGUBI 10 MILIJONOV HEKTARJEV GOZDA

»Preveč vsega tega se gremo! Ne vem, kako je z drugimi ljudmi, a sama sem že ob prebiranju čisto preč in do konca utrujena od vseh teh praznikov narave, ki jih nikakor ne zmanjka. Še malo, pa jih bo, kot v katoliškem koledarju svetnikov, vsak dan po pet in več praznovalo svoje svetništvo. Marca ali aprila ali maja ali junija, kar naprej so in še pridejo, tako da je čas in dan za objavo takšnega premišljanja o »naravnih« praznikih zmeraj pravi,« je lani junija ob vsej obilici najrazličnejših praznikov in dni posvečenih naravi premišljevala naša urednica Ana Ašič. Letos na uradni strani Mednarodnega dneva gozdov, ki ga praznujemo zdaj že deveto leto po tistem, ko je leta 2012 Generalna skupščina OZN 21. marec uradno posvetila gozdovom, lahko preberemo, da »svet vsako leto izgubi 10 milijonov hektarjev gozda – približno petkrat toliko, kot je velika Slovenija – degradacija zemljišč pa prizadene skoraj 2 milijardi hektarjev površine zemlje, kar predstavlja večjo površino od Južne Amerike. Izguba in propadanje gozdov povzroča velike izpuste toplogrednih plinov. Vsaj 8 odstotkov gozdnih rastlinskih in 5 odstotkov gozdnih živalskih vrst je na robu izumrtja.« Že leta ta svet samo v treh, štirih mesecih od marca do junija obeležuje več deset praznikov narave, za katere se po vsem svetu potroši desetine milijonov, degradacija narave in ogroženost rastlinskih in živalskih vrst pa sta vse večji. Kaj imata torej narava in gozd od vseh teh spektaklov!?

Foto: Marjan Artnak

Uvod: Liza Kostevc

Jedrnato & Poudarjeno: Iz teksta Ane Ašič

https://anaasicsic.com/2020/06/06/devet-tednov-in-pol-ali-kako-je-prisel-cas-za-zelo-modro-zeleno/

Foto: Marjan Artnak

21. marec 2021

Predzadnjo majsko nedeljo, na dan Marije Pomagaj; res, ljuba Marija, pomagaj!, 24. maja, je bil še evropski dan parkov, ki jim je bil posvečen že tudi ves teden, od 16. maja, pred tem. Takoj 25. maja pa se je začel še slovenski teden gozdov, ki se je zaključil zadnji majski dan. To je bil čas, ko je bil zelo pomemben gozdni bonton. Res ga mnogim, premnogim manjka! Pa vendar! Ta obilica govorjenja zbuja grenke, pa tudi jedke misli.

Zdaj, po vsem surovem lomastenju, podiranju, sekanju, pustošenju in streljanju; zdaj pa lepo bele srajce in metuljčke in, če bo treba, tudi ta boljši “reklc”, jasno!? Samo najboljši gvant in brezhiben bonton, da slučajno ne bi kdo pomislil, da se tukaj ne ve, kako je treba sedeti za mizo; in, kdo je glavni! Tiste pa, ki se potikajo po hostah in mečejo jabolčne ogrizke in krušne drobtine mravljam, je treba razkriti in jim jasno povedati, da to ne sodi v gozd!

Preveč vsega tega se gremo! Ne vem, kako je z drugimi ljudmi, a sama sem že ob prebiranju čisto preč in do konca utrujena od vseh teh praznikov narave, ki jih nikakor ne zmanjka. Še malo, pa jih bo, kot v katoliškem koledarju svetnikov, vsak dan po pet in več praznovalo svoje svetništvo. Marca ali aprila ali maja ali junija, kar naprej so in še pridejo, tako da je čas in dan za objavo takšnega premišljanja o »naravnih« praznikih zmeraj pravi.

Komu je v resnici vse to namenjeno? In komu v resnici vsi ti prazniki najbolj služijo? Osveščanju? Ok. To že. A koga bi bilo treba v tem smislu najbolj prijeti? Javnost? Ali »decision makerje«, odločevalce? In s čim? Kako? In zakaj? Predvsem pa, kaj bo potem? Bolje? In za koga? Za človeški ego? Denarnico? Ali vendarle za naravo samo po sebi? Za bitja, ki so res del nje; in so narava sama?!

Foto: Marjan Artnak

Več: DEVET TEDNOV IN POL. ALI, KAKO JE PRIŠEL ČAS ZA ZELO MODRO ZELENO. Vsi prazniki narave med gozdom, klematisom, čebelami, novim risom in poletom v vesolje. Ter onkraj. Do bridkega konca? Ali rešitve?, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 6. junij 2020, https://anaasicsic.com/2020/06/06/devet-tednov-in-pol-ali-kako-je-prisel-cas-za-zelo-modro-zeleno/