Ob poročanju medijev, še posebej pa ob vpitju kmečkega lobija, ki trdi, kako je teh živali preveč, se sprašujem, kje so. Živim na Kočevskem, v osrčju življenjskega prostora rjavega medveda. Kot naravoslovni fotograf sem izjemno veliko v naravi. Pa sem vse lansko leto šele konec poletja prvič in edinkrat videl medveda: srečal sem medvedko s tremi mladiči. Kje so torej vsi ti medvedi, volki in risi? Pa ne samo to. Kje je jelenjad? Kje so srnjaki? Kam so izginili zajci? Kje so divje mačke? Kje so hermelini? In kune? Vse manj in manj jih je. Ali se kdo vpraša, kaj je narobe? Kar nekaj odgovorov poznamo vsi, a si pred njimi zatiskamo oči. Več…
Author: Ana Ašič
NE INTERVENTNO! STROKOVNO PRAVILNO IN LOVSKO ETIČNO ZMANJŠEVANJE ZVERI!
V zadnjem letu lahko zasledimo, predvsem pri rejcih drobnice in pašne živine, močan odpor do volka in medveda. Razumljivo, da odpor do velikih zveri izražajo tisti, ki so neposredno prizadeti, pa čeprav za povzročeno škodo dobijo odškodnino. Težko dojamejo, da je rezultat njihovega truda končal v želodcu plenilca in ne na trgu. Verjetno se bomo sčasoma privadili, da bomo del »davka« morali plačati tudi naravi in ne samo državi! Kot primer naj navedem razmišljanje Kennetha Kinga, lastnika posestva v Zimbabweju. Na ogromni površini, ki je dobro ograjena, prideluje papriko, ki jo v svojem obratu suši in zmelje ter prodaja širom sveta. Slabo polovico pridelka mu pojedo pavijani. Na mojo pripombo, da naj na vrhu ograje napelje žico, ki bo pod električno napetostjo, mi je odvrnil, da morajo pavijani tudi od nečesa živeti; in da so bili oni tu že pred njim! Več…
GOJENJE LOVCEM KORISTNE DIVJADI JE PREŽIVETI NAČIN RAZMIŠLJANJA
Človek je skozi svoj razvoj sicer veliko pridobil, a je izgubil določene instinkte in ob vseh ostalih težnjah lovci v naravi le ne moremo ustrezno nadomeščati naravnih mehanizmov oziroma dovolj učinkovito opravljati svoje naravovarstvene vloge! To je dejstvo! Na osnovi teh in takih spoznanj se je začel spreminjati tudi pogled na vlogo zveri. Več…
LOV JE STVAR ČASTI IN OSEBNE ODGOVORNOSTI
Slovenska lovska organizacija je pred mnogimi izzivi. Upam si trditi, da smo na rahlem razpotju! Manjkajo nam drzne in vizionarske programske vizije, ki bi upoštevale aktualni čas zelene bratovščine, njeno vpetost v moderne evropske in svetovne lovske in lovsko-ekološke trende in sledile temeljnim izhodiščem, da je lov v prvi vrsti stvar časti in osebne odgovornosti in sestavni del koncepta trajnostne rabe naravnih virov. Preživete vsebine morajo čim prej v koš in na smetišče zgodovine, kamor sodijo, sploh, ko smo priče tendencam, da se »udriha po vsem, kar ima krivi kljun« in ne priznava pravice do obstoja »konkurentom« v naravnem okolju. Več…
MED VELIKIMI ZVERMI IN JAVNOSTJO. LOVCI. NA TEMNI? ALI SVETLI STRANI SILE?
Med najrazličnejšimi odtenki zelene, s katerimi je bilo z okoljskimi in naravovarstvenimi temami tudi na Slovenskem močno obarvano minulo leto, je bila lovsko zelena prav gotovo med bolj opaznimi. To gre v prvi vrsti pripisati kontroverzni vlogi, ki so jo lani slovenski lovci odigrali ob sprejetju in izvršitvi spornega interventnega zakona o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave ter z vsem, kar se je s tem prebudilo tako v lovski kot tudi v širši javnosti. Ali je bilo torej minulo leto za slovenske lovce in z njimi tudi za slovensko družbo prelomno? Kakšno bo letošnje? In, ali kljub predsedniški kontinuiteti v Lovski zvezi Slovenije prihaja čas velikih sprememb za vse? Več…
ČAS ZA NOVO DOGODIVŠČINO
Kaj nam drugega preostaja, kot da se zmeraj znova zaziramo v zvezdno nebo in v vabljivem lesketu iščemo žarečo sled zvezde, ki nas kliče na pot. Vsak ima svojo zvezdo vodnico. Vsak ji bo sledil tja, kamor ga vodi. Nekateri se bomo na teh poteh srečali, spoznali in skupaj iskali. Kot sveti trije kralji. Različni, a prežeti z istim koprnenjem. Zazrti v isti sij. Prav vsi pa bomo, tako kot oni, našli, kar bomo iskali, če bomo svoji zvezdi dovolj vztrajno in z zaupanjem sledili. Neskončno radosti, ki preplavi srce, ko najde, kar išče, vam želimo na tej poti! Luči! In modrosti, da bi se z njo zmeraj spretno izognili Herodom vseh vrst ter se varno in srečno vrnili domov! Več…
ZDRAVO, ZGOVORNO, SREČNO 2020!
Narava in družba, predvsem zgodbe z njunega stičišča, velike zveri, naravni habitati, prostoživeče živali, lovci, pasti zelenih paradigem, arhitektura in grajeni prostor ter zavzeta publicistična samorefleksija bodo tudi v novem letu v središču našega fokusa, naše publicistike s pogledom. Seveda, »človek obrača, bog pa obrne« je stara slovenska modrost, ki bo prav gotovo ostala v veljavi tudi v letu, ki prihaja. Načrti so eno, realne okoliščine in njihova uresničitev pa drugo. A ta trenutek mislimo in verjemimo najboljše! Prazniki so še tu, novo leto pa kot velik draguljasto lesketajoč obet, kot vabljiva srečna zvezda vzhaja na žametno, upov polno nebo! Dragi bralci in bralke, naj bo silvestrska noč po vašem srcu, novoletno jutro lahkosrčno in kristalno jasno, vse leto 2020 pa zdravo, sijoče, pogumno, zgovorno in srečno! Več…
MIRU, LJUBEZNI IN MILOSTI POLN BOŽIČ!
Ko se s svetim večerom vse umiri in uglasi s koprnenjem po luči, ki ima priti; in ki jo išče in k njej zmeraj znova tako ali drugače roma vsako srce, vam želimo veliko tople bližine ter ljubečih misli in besed. »Tkem svetlobo v besede, tako da bo v tvojih očeh malo manj žalosti, da bodo postale bolj svetle, malo bolj svetle, in nam dale tisto, kar daje sveča temi,« zmeraj znova k svetlobi in ljubezni kliče perzijski mistični pesnik Hafis. Naj smo blizu ali daleč, ljubeča misel in beseda in vzgib srca nas vse povezuje v eno veliko, razširjeno sveto družino miru in ljubezni. V njej je vsak, točno tak kot je, z vsem sprejet, pomirjen, potolažen in ljubljen. To noč, ta dan in zmeraj. Dragi bralci in bralke, miru, ljubezni in milosti poln božič vam želimo! Prav takšne praznike. In vse! Več…
SRCE JE SAMOTEN LOVEC. IN, ANA, ZAKAJ PIŠEŠ?
Ko zaslišim zgodbo, mi zastane srce, kot Singer onemim, poslušam in vsakič me je skoraj konec, dokler je ne izpišem, povem, izrazim, izrečem točno tako, kot jo vidim, slišim in čutim. Z vsako pridejo, kot v Biffovo nočno kavarno, ljudje, ki jih sicer ne bi nikoli srečala. Z najbolj sijočim srcem. Najbolj mehkim. Najbolj toplim. In tudi oni z najbolj temnim. Najbolj trdim. Najbolj nedostopnim. In vsi vmes. A zmeraj ga iščem, to srce. Dokler je vsaj malo živo, in še potem!, ne bom vanj nikoli nehala upati! Več…
PLESALA JE ENO POLETJE?
Ko smo v čarobni noči 18. julija letos z Juretom Ponikvarjem ob polnoči kot »nočne straže« hodili po rosnih travnikih na Blokah ter čakali medvede in volkove, ki jih seveda ni bilo, me je ob besedah, ki si jih je v nočnem miru s prisotnimi kmeti neformalno, a prepričljivo izmenjevala ministrica za kmetijstvo, prvič zares spreletelo, da ta gospa ne bo dolgo tam, kjer je, če to, kar govori, misli resno. Več…