Scenarij je tisočkrat preizkušen in preverjeno deluje. Nekaj izbruhne, vsa pozornost se usmeri tja; nekdo s tem dobi opozorilo, lekcijo, sporočilo; drugi medtem rešijo večjo, a zaradi hrupa in drugam usmerjene pozornosti, večini nevidno in neslišno stvar; nakar se ljudstvu vrže floskulo, a tudi realno dejstvo! o političnih ozadjih in obračunih; začne se navijanje, polariziranje, sladostrastno diskreditiranje z vseh strani, ob katerem nikogar več ne zanima, s čim se je sploh vse skupaj začelo, da je le kruha in iger!; sledi še malo peska v oči v obliki nekakšnih preiskav, zahtev, morda celo sodnih obravnav, iz katerih na koncu nič ni, ker so v tem času in procesu vsi nekako že uspeli nekaj iztržiti zase, zaradi česar vse skupaj ni več potrebno.
Foto: Ana Ašič
Tekst in foto: Ana Ašič
13. oktober 2020
Ljubljanski rektor Igor Papič je pred časom ob aferi »dodatki za stalno pripravljenost« izrazil domnevo, da je v resnici šlo za politično ozadje in politični obračun. Temu je sicer težko oporekati. Zelo malo javnih zadev pride v slovenske javne medije brez netilcev političnih ognjev. Na drugi strani pa je ob takšnih izjavah potrebna tudi določena mera previdnosti in distance, saj je sama po sebi prav tako na nek način ideološka in zavedno ali nezavedno politična. Še več, fokus preusmeri na domnevna ozadja in politično fabriciranje afere, s čimer nazadnje povsem zbanalizira, zminimalizira ali celo izniči neizpodbitna dejstva, da nekje denarja ni, ali da so bila finančna sredstva nepravilno in nezakonito porabljena.
Scenarij je tisočkrat preizkušen in preverjeno deluje. Nekaj izbruhne, vsa pozornost se usmeri tja; nekdo s tem dobi opozorilo, lekcijo, sporočilo; drugi medtem rešijo večjo, a zaradi hrupa in drugam usmerjene pozornosti, večini nevidno in neslišno stvar; nakar se ljudstvu vrže floskulo, a tudi realno dejstvo! o političnih ozadjih in obračunih; začne se navijanje, polariziranje, sladostrastno diskreditiranje z vseh strani, ob katerem nikogar več ne zanima, s čim se je sploh vse skupaj začelo, da je le kruha in iger!; sledi še malo peska v oči v obliki nekakšnih preiskav, zahtev, morda celo sodnih obravnav, iz katerih na koncu nič ni, ker so v tem času in procesu vsi nekako že uspeli nekaj iztržiti zase, zaradi česar vse skupaj ni več potrebno.
Foto: Ana Ašič
Čez nekaj časa se vsi vsega naveličajo, pozabijo, pride nova »zadeva« in gremo lepo po utečenih kolesnicah naprej, veselo novim delovnim zmagam naproti! Vmes je, če in ko ne gre vse tako gladko, včasih pa tudi samo zaradi ustvarjanja navideznega reda, dolgovane usluge ali osebne hudobije, potrebna kakšna fina rošada, tudi hiter linč ali odstrel, pa naprej!
Res, že od oktobra 1917 na vzhodu, tu, in vse pogosteje tudi na zahodu, nič novega! Pravzaprav je. Z novimi, vse bolj učinkovitimi, sofisticiranimi in perfidnimi komunikacijskimi in tehnološkimi prijemi in sredstvi dobiva manipulacija tudi v najbolj elementarnih sferah vsakdanjega življenja neobvladljive razsežnosti, v katerih postaja resnica vse bolj neprepoznavna in večini vse večja neznanka.
Več: KAJ PA UNIVERZA V LJUBLJANI? BI SE OB STOLETNICI MORALA ZAČETI TEMELJITA PREISKAVA KAR Z A IN B!? Z ARHITEKTURO IN BIOTEHNIKO!?, Ana Ašič Sic! Publicistika s pogledom, 26. september 2019, https://anaasicsic.com/2019/09/26/kaj-pa-univerza-v-ljubljani-bi-se-ob-stoletnici-morala-zaceti-temeljita-preiskava-kar-z-a-in-b-arhitekturo-in-biotehniko/
