Kolektivno uničenje Brjanskega mostu na reki Krki, ki je bil skoraj 160 let ponos, ikona in identitetni imidž Podbočja, nekdanjega Svetega Križa pri Kostanjevici, gre k bridkemu koncu. Brutalno in primitivno, kot je pač brutalna, primitivna in brezskrupulozna slovenska betonerska scena skupaj z vsemi servilnimi pajdaši med uradništvom infrastrukturnega in kulturnega ministrstva ter zavoda za varstvo kulturne dediščine, z brezbrižnimi občinarji, z županom, ki ima v glavi le ponovno izvolitev, ter krajevnimi liderji, ki jih kot nekakšne hipnotizirane samouničevalce spretno sučejo akterji iz kamufliranih interesnih ozadij, da v svoji zaslepljenosti sploh ne vidijo surove realnosti, ki bo prav kmalu vsaj nekatere soočila z vso presunljivo in otipljivo resničnostjo svetopisemskih besed o »široki poti, ki vodi v pogubo«, v Podbočju pa pač čez armiranobetonski most s 40 tonsko nosilnostjo za 327 prebivalcev in nekaj gorjanskih vasic. Ko zdaj naši bralci, ki so, jasno, obenem prav taisti slovenski davkoplačevalci, ki bodo in bomo plačali vse te eskapade z mostom, ki se na državni cesti z razponom 115 metrov gradi brez gradbenega dovoljenja in posledično brez vseh varnostnih, okoljskih, prostorskih ter javno participativnih in demokratičnih varovalk, vznemirjeno in nejeverno sprašujejo, kako je danes v Evropski uniji kaj takega sploh mogoče; in, »zakaj na tem mestu ne zgradijo enakega leseno jeklenega mostu, kot je bil, saj bi tudi ljubljanski grad nenazadnje lahko porušili, ker je bil pred prenovo izjemno »nevaren«; si večina kar hkrati odgovarja, da »bi seveda lahko postavili novo rekonstruirano repliko obstoječega hibridnega leseno jeklenega mostu z visoko tonažo, samo potem ne bi mogli zlivati nepreglednih ton betona v Krko in ob njo ter ne bi mogli pisati visokih računov, ki jih ni mogoče preverjati… saj, kako pa boš za temeljenje 15 metrov globoko v rečno strugo »pogledal« in prekontroliral, koliko betona je bilo zares vlitega v armature!?« Seveda pa nobeno vprašanje nič ne pomaga tudi in predvsem, ker je »operacija Brjanski most« plod resničnega institucionaliziranega in legaliziranega okoljskega in kulturno dediščinskega kriminala, ki ima svoj »zlovir« v namerah in naklepih slovenske gradbeno betonerske in smetarske »oligarhije«; zaslombo pa v celotni politični pahljači, kjer pač vdano z repom mahajo od skrajno levih do ekstra desnih, saj se domnevno in nazadnje vsaj posredno menda vsi tako ali drugače »podpirajo« prav iz teh, očitno vse bolj neusahljivih betonerskih in smetarskih izvirov zla, ki so v vseh letih vse od 12-letne konstantne vladavine nekdanje slovenske »liberalne demokracije« pa do danes spretno prilagodili vse mogoče zakonske in podzakonske akte temu, da se lahko legalno in institucionalno uničuje vse, kar pade na pamet komurkoli z dovolj denarja in političnega vpliva!
Brjanski most na Krki v Podbočju // Maj 2026 // Foto: Ana Ašič (zgoraj), Jože Podletnik (spodaj)
Piše: Ana Ašič
Foto: Stanislav Sivec, Ana Ašič, Jože Podletnik
Naslovna fotografija: Stanislav Sivec
DONACIJA SIC!
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d. Namen nakazila: DONACIJA SIC! Koda namena: CHAR
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni! HVALA!
12. junij 2026
Brjanski most na Brodu v Podbočju je porušen v Krko. Za večino je sicer stvar na tej točki zaključena. Kritično pisanje na našem portalu in tudi nekaj prav tako kritičnih zapisov, ki so vsi po naših prvih zgodbah sledili našim preiskovalkam in razkritjem tako v reviji in na portalu Outsider ter v Dnevniku pa tudi na družbenih omrežjih, pa je vendarle »dvignilo« nekaj enih in istih »gromovniških« in »jurišniških« odzivov, s kakršnimi sicer nikoli oziroma le redko polemiziram – odzivam se kvečjemu, ko gre za naravo in koruptivno kontaminirano krvoločno pobijanje zavarovanih vrst, a tokrat pač nekatera »dejstva« v »grmenju« vpletenih posameznikov v smislu verodostojne in celovite slike vsekakor terjajo še nekaj jasnih in jedrnatih besed!
Če bi delali transparentno, pošteno, kulturno, okoljsko odgovorno ter s trezno in senzibilno dolgoročno vizijo, bi se lahko že nekaj časa vozili po novem mostu! In po obvoznici!
Na prvem mestu je prav gotovo treba nadvse močno in glasno še enkrat poudariti, da bi, če bi 5. avgusta 2020, ko je bil sestanek z načrtovalci in odločevalci prihodnosti Brjanskega mostu, kjer sta bila v imenu Krajevne skupnosti Podbočje njena edina predstavnika Martin Kodrič z Brezja na Gorjancih in tedanji predsednik KS Podbočje Janez Barbič iz Šutne, ki sta, ne da bi prej – ali pač nemudoma po tem, če so tudi njima do 5. avgusta 2020 morda prikrivali rešitve, kar pa je nekako malo verjetno, a dopuščajmo – torej, ne da bi v široki javni razpravi natančno seznanila sokrajane z dvema možnima rešitvama problematike premoščanja reke Krke v Podbočju, se pravi z varianto A, ki je predvidela uničenje Brjanskega mostu in torej kulturne in identitetne dediščine Podbočja; ter z varianto B, ki je Brjanski most ohranjala in dolvodno na reki Krki predvidela nov armiranobetonski most ter posledično omogočala tudi prepotrebno obvozno cesto za Podbočje, ki bi obenem obvarovala staro vaško jedro in tročelni kamniti most, za katerega sicer tudi v komentarju za revijo Outsider skrbi umetnostnega zgodovinarja in kostanjeviškega rojaka, spoštovanega dr. Andreja Smrekarja, povsem upravičeno, seveda, saj je logično, da bo s težkimi tovori, ki jih bo generiral avtocestni nadomestek Brjanskega mostu na tej isti stari cesti skozi vaško jedro prej ko slej tudi tročelni kamniti most »nujno« nadomestiti z novim! ; če bi torej Kodrič in Barbič takrat premogla toliko prostorske senzibilnosti, spoštovanja lastne kulturne dediščine, skrbi za dobrobit Podbočja pa zavzetosti in zagnanosti za reševanje stisk ljudi s teh krajev, kot je zdaj v tem kontekstu prisotnega gromovništva, »bitja plati zvona« ter izsiljevalskih in demagoških pritiskov za čimprejšnjo porušitev Brjanskega mostu; pa če bi vsi vpleteni akterji imeli res transparentne, poštene in nekontaminirane namere za čimprejšnjo umestitev nove grajene entitete v ta senzibilen prostor med Krko in Gorjanci, bi se danes prav vsi že nekaj časa vozili po novem mostu čez Krko v Podbočju! In po obvoznici!
Predpotopne predstave o turizmu!?! In, Brjanski most kot edinstvena »porta« v magični svet »bajk in povesti o Gorjancih«!
Žal se edina predstavnika krajanov in KS Podbočje na omenjenem sestanku, se pravi Janez Barbič in Martin Kodrič, očitno nista zavzela za dolgoročno razvojno najbolj optimalno rešitev! Seveda ob predpostavki, da so ohranjena naravna in kulturna dediščina skupaj s trajnostnim turizmom, pohodništvom, ekološkim kmetovanjem ter zdravo pridelavo hrane, vinarstvom in vinogradništvom še zmeraj nekakšne prioritete teh krajev, ali pač niso!?!
Ni sicer povsem jasno, kako si onadva in najožji krog njunih istomišljenikov predstavljajo današnji turizem in ljudi, ki bi z njim bili pripravljeni trošiti denar v teh krajih, a dogajanje okoli uničenja Brjanskega mostu daje misliti, da precej »preprosto« in starodobno. Današnji trajnostni »turisti« in popotniki iščejo mir, lepoto, tišino, ohranjeno naravno in kulturno dediščino! Iščejo prvinsko identiteto. Iščejo krajevne znamenitosti, sledi preteklosti, pričevanja resničnosti, ki je tu živela; in ki živo sobiva s sedanjostjo! Vsega tega je v Podbočju in okoliških vaseh na pretek! Krona vsega pa je (bil) Brjanski most, ki je (bil) s svojo čudovito arhaično leseno pojavnostjo in atraktivnostjo edinstveni pozdravni portal in vstopna točka v svet podboške izvirnosti ter magičnega sveta »bajk in povesti o Gorjancih«!
O degutantnem »prehranskem« jurišništvu ne gre izgubljati preveč besed!
O iztrošenih očitkih, kako da je slovenski kritični javnosti vseeno za pridelavo hrane, ki se zadnja leta kričavo pojavljajo v vseh mogočih kontekstih in ob vsaki najmanjši zadevi, kjer javnost opozarja še na drugo plat medalje – od streljanja medvedov do umeščanja infrastrukture v prostor, kar vidimo v tem primeru, sploh nima smisla izgubljati besed, ker gre le za navadno, res degutantno jurišništvo, ki se kot dež v Bohinju, kar naprej koti v enih in istih krogih okoli nekaterih gromovniških političnih akterjev, katerih ugledni ustanovni vodje, kot je bil spoštovani Ivan Oman, se pač v grobu obračajo ob tem, kar je nastalo iz njihove in njegove iskrene ideje in želje po boljšem življenju kmetovalcev in vseh prebivalcev na Slovenskem; pa ob tem, kaj vse je »pristalo« v tej opciji in sredini; in, kam so jo in, kam jo raznorazni neotesani in koristoljubni gromovniki in jurišniki zdaj in že nekaj časa vodijo!
Kamnolomarskim, peskokopnim in smetarskim »smartbiznisom« ni mar za Kostanjevico, pač pa za čim krajšo pot od avtoceste do Gorjancev!
Tudi ihtarjenje in zamerljivo trmarjenje o tem, da se bodo pač zato težji tovori še naprej vozili skozi Kostanjevico, je seveda povsem »mimo«! Prvič, ker je težje tovore mogoče voziti ne le čez Kostanjevico, kjer je izven kulturnovarstvenega območja decentno umeščen armiranobetonski most čez reko Krko z visoko nosilnostjo, ampak je to mogoče tudi na drugi strani Podbočja, čez most na Krki v Krški vasi.
Brjanski most, Brod v Podbočju // Junij 2026 // Foto: Stanislav Sivec
Drugič pa, kar zadeva Kostanjevico, je to seveda sprejemljivo predvsem za občasne nujne krajevne in širše potrebe, nikakor pa ne za vsakodnevne visoko frekventne kamnolomarske, peskokopne in smetarske lokalne in internacionalne »smartbiznise«, ki jim, iskreno povedano, Kostanjevica tudi ni zelo v interesu, saj je malce preveč odmaknjena od avtoceste in od »ciljnih« destinacij pod Gorjanci; pa, jasno, kostanjeviška občina kaj takšnega tudi dovolila ne bi!, zaradi česar je prav ta trasa od avtoceste Ljubljana – Zagreb z Drnovega do Križajev in čez Brjanski most v Podbočje in pod Gorjance zanje naravnost optimalna in, pravzaprav tudi edina možna! Če jo je bilo mogoče »dobiti« brez gradbenega dovoljenja, kot se je to s servilno in pravzaprav kriminalno uslužnostjo pristojnih državnih institucij dejansko zgodilo v primeru »Brjanskega mostu«, pa je pač to za ozko interesne akterje toliko večja »zmaga na celi črti«!
»Če ne bomo smeli voziti agregata skozi Podbočje, se nam posel ne splača!« In, hud glavobol na vidiku!
Vztrajno zatrjevanje o tem, kako tega ni v današnjih in prihodnjih namerah raznih lokalnih in regionalnih akterjev, daje misliti predvsem to, da vpleteni krajevni gospodje, ki to glasno oznanjajo, ali o tem res nič ne vedo, ali ne želijo vedeti, ali pa zelo dobro vedo in iz razlogov, ki jih le oni poznajo, pač še kako radoživo »plešejo z volkovi«.
Celo Janez Kerin, župan Mestne občine Krško, je v četrtek, 9. aprila 2026 ob 11.19 uri v 39 minut in 59 sekund dolgem pogovoru z nami izrazil skrb za vse, kar bo generirala in za življenje prebivalcev in starega podboškega vaškega jedra predstavljala visoka, avtocestna nosilnost načrtovanega podboškega mostu na obstoječi trasi regionalne ceste skozi Podbočje proti Planini in hrvaški meji. V tem smislu je tudi potrdil določene pritiske in celo citiral izjavo predstavnika vpletenih akterjev, ki je po županovih besedah rekel, da »če ne bomo smeli voziti agregata skozi Podbočje, se nam posel ne splača«!
Kerin je sicer zatrdil, da bo v primeru nadaljnjih pritiskov, občina sprejela odlok, da zaščiti prebivalce podboškega jedra in Šutne, kar pa je seveda čista utopija in iluzija, saj, prvič, Janez Kerin tudi ne bo večno župan Mestne občine Krško; in drugič, dobro se ve, kdo je v tej bogati občini »glavni«; že dolgo pa to vsekakor ni župan, ne glede na to, kdo je; in, iz katere politične opcije ali celo neodvisne liste prihaja!
Brjanski most na Krki v Podbočju // April 2026 // Foto: Ana Ašič
Tako da bo v tem smislu tudi vse tiste v Podbočju in Šutni, ki zdaj v vsej svoji nevednosti, »ozkosti« ter tudi v spajdašeni spreženosti najbolj triumfirajo ob razdejanem in v Krko porušenem Brjanskem mostu, zelo kmalu še zelo, zelo bolela glava! One z Brezja, ki bodo v odmaknjenosti od »glavne interesne trase« še zmeraj nemoteno živeli v miru in iz daljave poslušali spokojni zvon in večerno »ave Marijo« Svete Katarine s Frluge, pa, jasno, pač ne!
Najmanj dvanajst zajetnih betonskih stebrov v strugi poplavnega vodotoka pri podpovprečni projektantski rešitvi brez gradbenega dovoljenja!
Kar pa zadeva »ujme in poplave«, ki jih kot nekakšno »emocionalno« orožje vihtijo zgoraj omenjeni »gromovniki« ter na ta način skušajo prav tisti kritični javnosti, ki ji je v resnici najbolj mar za ljudi in prostor, v katerem živijo, podtakniti brezbrižnost; no, ob tem pa je nujno spomniti na besede velikega, uglednega, mednarodno uveljavljenega in priznanega slovenskega mostograditelja, cenjenega inženirja Marjana Pipenbaherja, ki je v kontekstu velike povodnji avgusta 2023 z vso svojo visoko strokovno inženirsko in projektantsko prezenco in odgovornostjo opozarjal na neizogibno nujnost takšnega projektiranja in umeščanja mostov in njihovih podmostij v prostor in v poplavne reke, da ne posegajo v samo strugo poplavnih vodotokov, saj masivni stebri, ki stojijo v rečni strugi, v času »hudih ur« ustvarjajo nevarne pregrade in obsežne zajezitve, ki potencirajo rušilnost in obsežnost povodnji!
Koliko glomaznih betonskih stebrov v strugo reke Krke je že načrtovanih pri armiranobetonskem mostnem skropucalu, ki naj bi, ob dodatnem zabetoniranju obeh bregov in posledični zožitvi rečne struge, nadomestilo vitko, sonaravno, trajnostno neoporečno 160 letno leseno jekleno konstrukcijo Brjanskega mostu!? Ja, res je! Najmanj dvanajst masivnih betonskih stebrov v rečni strugi poplavne Krke!
In za vse to, ob 115 metrski premostitvi poplavnega vodotoka in 40 tonski nosilnosti novega mostu, kar absolutno ni in ne more biti le »vzdrževanje za javno korist«, pod čigar krinko so skrili uničenje Brjanskega mostu, edinstvene tehniške, kulturne, prostorske in dediščinske vrednote med Krko in Gorjanci ter novogradnjo avtocestnega armirano betonskega brutalca, za vse to, torej, prav zaradi omenjene kamuflaže, ni bilo treba pridobivati gradbenega dovoljenja!
Res, neverjeten »dosežek« in »presežek« vseh akterjev! In, znanilca časa, v katerem resnično ni nič več vredno in sveto!
Res, neverjeten dosežek in presežek slovenskega gradbeništva, arhitekture, inženirstva, mostogradnje, infrastrukturnega in kulturnega ministrstva, direkcije za infrastrukturo, zavoda za varstvo kulturne dediščine, vseh pristojnih državnih inšpektoratov, mestne občine Krško, krajevne skupnosti Podbočje, pa tudi zbornice za arhitekturo in prostor ter inženirske zbornice Slovenije in tudi širše kulturno varstvene in strokovne javnosti, ki so vsi ostali preračunljivo otrpli in neodzivni ter eni s svojo aktivno, drugi pa s pasivno vlogo uničili edinstveni Brjanski most na Krki v Podbočju ter ga za zmeraj pomagali izbrisati z obličja zemlje in slovenske identitetne in kulturne krajine!
Da zdaj nikoli več ne slišimo od nobenega vpletenega – od nekdanjih itak ni za pričakovati, a tudi ne od novih pristojnih ministrov, ki dobro vedo za vse to, niti ene same besede o zavezanosti slovenski identiteti in slovenskim vrednotam! Le kaj je po njihovem to!? Le par puhlih besed, ki jih za svoje vzpenjanje v udobje ministrskih in sekretarskih, pa »direktoratskih« in poslanskih službic mečejo naivnim volivcem!?
Identiteta ter prostorske in kulturne vrednote imajo konkretne, resnične, materializirane upodobitve! So stvaritve duha, uma in rok ustvarjalcev, ki so v tem prostoru in okolju živeli, delovali in pričevali z vsem, kar so znali in vedeli in zmogli zase in za vse, ki jim sledimo! Obstoj kulturne dediščine je živo, resnično, pristno pričevanje in učenje; je zakladnica, ki skozi leta, desetletja in stoletja navdihuje; in iz katere modri vedno znova zajemajo znanja in spoznanja ter jo zato čuvajo kot največjo narodno, prostorsko, kulturno in identitetno dragocenost!
Varovanje in ohranjanje narodove naravne in kulturne dediščine je najvišji izraz spoštovanja in samospoštovanja, zavezanosti in edinega iskrenega in resničnega domoljubja do prostora in do kulture, v kateri in iz katere smo; je izraz modrosti in srčne kulture teh, ki jim je podarjena milost varovanja in ohranjanja takšnega naravnega in kulturnega zaklada!
Skrajno brezčutno in naklepno kolektivno uničenje Brjanskega mostu zato ne govori le še o enem mostu, ki ga ni več; ne govori le o eni prostorski, tehniški in kulturni vrednoti, ki je ni več; ampak predvsem za vse večne čase pričuje in govori o vsem, česar v ljudeh, ki tu živijo, ni več!
Brjanski most in njegovo uničenje sta prepričljiva znanilca legalizirane in institucionalizirane »vladavine uničevalcev«; sta glasnika časa, v katerem resnično ni več prav nič vredno in sveto.
Uničevanje Brjanskega mostu na Krki v Podbočju // Junij 2026 // Foto: Stanislav Sivec
Več: Saga o Brjanskem mostu 1
Več: Saga o Brjanskem mostu 2
Več: Saga o Brjanskem mostu 3
Več: Saga o Brjanskem mostu 4
Več: Saga o Brjanskem mostu 5
MOST RUŠIJO! IN, VSI BREZVESTNI EKSEKUTORJI BRJANSKEGA MOSTU!
Več: Saga o Brjanskem mostu 6
TAKO V TEH DNEH IZGINJA LEGENDARNI BRJANSKI MOST ČEZ KRKO V PODBOČJU!
Brjanski most na Brodu v Podbočju // April 2026 // Foto: Ana Ašič
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Poetika na Krki // Foto: Ana Ašič
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d.
Namen nakazila: DONACIJA SIC!
Koda namena: CHAR
HVALA!
Sončni zahod z Gadove Peči // Foto: Ana Ašič
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022,2023,2024,2025,2026 ©Vse pravice pridržane 
Avtentično! Ustvarjeno brez umetne inteligence! AI Free!
